Poleti so se prijatelji in znanci poslovili od Janeza Jekoša, prvojunijskega nagrajenca, ki so ga vsi v Zasavju in drugod poznali pod imenom Ivo. Ivek se je rodil leta 1940 v delavski družini v Trbovljah. S športom se je ukvarjal od malih nog, saj je stanoval v rudarski koloniji Njiva pri športnem stadionu. V nižji gimnaziji je igral košarko, potem pa se je spoznal najprej z velikim in kasneje z malim rokometom. Tvoril je generacijo igralcev RK Rudar, ki je ponesla sloves trboveljskega rokometa širom Jugoslavije. V obdobju največjih uspehov Rudarja je bil eden izmed nosilcev ekipe, ki je na igrišče Rudarja privabljala množice gledalcev in dosegla največji uspeh z igranjem v prvi zvezni rokometni ligi.
Po končani igralski karieri se je začela izjemna sodniška. S svojim dolgoletnim prijateljem in sodniškim partnerjem Filipom Žibertom sta v rokometnih krogih uživala velik ugled in spoštovanje, bila sta med najboljšimi sodniškimi pari v Sloveniji in tedanji prvi jugoslovanski ligi.
V rokometu se je uveljavil tudi kot trener. V Rudarju je najprej prevzel mladinsko ekipo, leta 1980 pa je bil eden glavnih pobudnikov ustanovitve ženske ekipe. Vedno je bil tudi tisti, ki je v kriznih trenutkih prevzel treniranje članske moške ekipe. Rad je delal z najmlajšimi, bil je tudi vodja veteranske ekipe Zasavja. S svojimi izkušnjami in znanjem je vsa leta sodeloval tudi v upravnem odboru RK Rudar.
Med slovenskimi rokometnimi delavci je bil priljubljen in priznan, med Zasavci pa cenjen zaradi svojega dela in prvinskega »kumaratskega« odnosa. Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim dve zlati priznanji Rokometne zveze Slovenije, zlato Bloudkovo značko in leta 2006 tudi Prvojunijsko nagrado Občine Trbovlje.
MP
