V petek, 20. avgusta, je skupina udeležencev in strokovnih sodelavcev letošnjega 11. Mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti, ki ga organizira Društvo slovenskih književnih prevajalcev, obiskala Hrastnik. Seminarja se je udeležilo dvanajst prevajalk in prevajalcev iz devetih držav – Avstrije, Slovenije, Madžarske, Rusije, Belorusije, Litve, Latvije, Francije in Ukrajine.

»Najprej smo si ogledali razstavo Struna je počila o uporništvu v Zasavju, nato smo obiskali Knjižnico Antona Sovreta, kjer nas je pozdravil tudi podžupan Občine Hrastnik Božo Majcen,« je povedala predsednica društva in vodja seminarja Tanja Petrič. »Pot smo nadaljevali še v Šavno Peč, rojstno vas velikega prevajalca Antona Sovreta, in končali na Dolu pri Hrastniku z ogledom Sovretovega kabineta,« je dodala.

Poleg knjižničarke Ane Černuta Deželak je prevajalce spremljala tudi Fanči Moljk, pobudnica in ustanoviteljica Sovretove poti, ki je večkrat poudarila, da imajo prevajalci pomembno vlogo pri spoznavanju svetovne književnosti in jim je treba zato posvečati več pozornosti. V Sloveniji je Sovretova pot namreč edina pohodniška pot, ki je posvečena prevajalcu. Poleg Sovretove poti, ki je posvečena Antonu Sovretu, pa je Društvo slovenskih književnih prevajalcev skupaj z Občino Hrastnik letos otvorilo tudi novo prevajalsko rezidenco Sovretov kabinet, ki je v prvi vrsti namenjena poglobljenemu prevajalskemu delu.

Udeleženci seminarja in sodelavci so ekskurzijo zaključili na družabnem srečanju v Zasavskem gurmanu, kjer so povedali svoje vtise.

Peter Scherber iz Avstrije:

»Presenetila me je lepo urejena knjižnica in njihova organiziranost. Želel bi priti še kdaj, saj z Dunaja ni daleč.«

Alexander Rath iz Avstrije:

»Naj povem, da sem se mimo Hrastnik že mnogokrat peljal z vlakom, zato me je notranjost še bolj zanimala. Kraj ima bogato zgodovino in slikovito okolje. Ozka dolina mi je dajala občutek, da sem nekje v Alpah. Kot na severovzhodu avstrijske Štajerske. Tudi tam je bila razvita industrija, ki zdaj izginja. Imeli so železarno in rudnik, ki je že zaprt.«

Gabija Kiaušaitė iz Litve:

»Obožujem hribe in griče. Tu je vse tako zeleno. Vino imate odlično, hrano tudi, ljudje pa so prijazni.«

Kristina Tamulevičiūtė iz Litve:

»Pri nas je vse ravno, pri vas pa so lepi in slikoviti hribi. Rada imam naravo in tukaj sem se je naužila v polni meri.«

Māra Gredzena iz Latvije:

»Vse je tako mirno, da je človeku kar toplo pri srcu. Rada imam naravo, pa še vreme nam je bilo naklonjeno. V knjižnici smo bili navdušeni nad predvajanim posnetkom.«

Veronika Starkova iz Rusije:

»Tako majhen kraj pa tako razvita kultura! Vse imate – knjižnico, muzej, spomenike … Pri nas imamo največ cerkva …«

Štefan Baldeck iz Francije:

»Imate lepe hribe, od koder so zagotovo prelepi razgledi. Mama živi v manjšem kraju pri Cerknici – Goričica, kjer je tudi lepo.«

Inesa Kuryan iz Belorusije:

»V moji deželi ni hribov, zato mi je tu v Hrastniku še posebej všeč. Kraj je name vplival tudi zdravilno, saj imamo pri nas težko situacijo. Navdušil me je tudi vaš prevajalec Anton Sovre, saj je dober vzgled za nas, prevajalce.«

Rok Vevar iz Slovenije:

»Hrastnik z okolico me spominja na zgornjo mežiško dolino in Koroško, od koder prihajam.«

Iztok Ilc iz Slovenije:

»Na Dolu sem bil že večkrat, vse od začetka, ko se je začel urejati Sovretov kabinet. Zdi se mi zanimivo, da je vse postavljeno v breg.«

Zsolt Lukács iz Madžarske:

»Vse je tako zimzeleno, da se človek prav dobro počuti.«

Marijana Klymets iz Ukrajine:

»Zelo mi je všeč, ker lepo skrbite za kulturno dediščino in o njej tudi lepo govorite – na različne načine. Imenitno se mi zdi, da je pohodniška pot poimenovana po prevajalcu Antonu Sovretu.«

Fanči Moljk

Foto: Fanči Moljk

 

Prejšnji članekBodočnost avgust 2021
Naslednji članekŠkoberne med najboljšimi na svetu