Na Tabor dolgo časa ni vodila urejena pot, dokler stez ni začel urejati ljubitelj narave Brane Vrečar iz Trbovelj. Danes njegovo delo nadaljuje Darko Blaznik Darčk. Tudi on je Trboveljčan, živi na Tereziji, a od leta 2002 ga pot vodi na Tabor. Zadnji dve leti celo dnevno, ne glede na vreme. A prvič je bil na Taboru, pravi, kot osnovnošolec. Nanj jih je peljala učiteljica, jim razkrila zgodovinsko ozadje in to, da območje oddaja pozitivno zemeljsko energijo. »Če bo eden od vas ponesel glas o Taboru naprej, bo namen našega obiska dosežen, nam je takrat rekla učiteljica,« se spominja Blaznik, ki je to storil. Turistično društvo Trbovlje mu je za njegovo delo lani podelilo tudi priznanje.
Ko se Darko Blaznik odpravi na Tabor, ima v nahrbtniku običajno zložljivo lopato, sekirico in manjšo motiko. S poti umika odpadlo vejevje, ureja stopnice, ki jih je zdaj na vseh poteh skupaj že okrog tristo, in vzdržuje poti, kot so pot čez borovce, pot čez Planino in gasilska pot, ki jo imenujejo tudi Minkina po Trboveljčanki Minki Lajkovič, ki je pot pred leti polepšala z nasadi rož.
Če Darko Blaznik potrebuje kakšno večje orodje, mu ga posodijo domačini. Ti ga vedno toplo sprejmejo. On pa se jim je odkupil že z marsikatero rimo, ki se mu utrne po poti na Tabor. Tedaj iz svojega nahrbtnika z orodjem potegne zvezek in pesem zapiše. Od več kot 4000 jih je 1500 spesnil na tak način.
Ko pa ga povprašaš po načrtih, energično pove, da ima dela še za nadaljnjih 20 let. Uredil bo še kakšno pot, recimo od skalne votline do skalne lepotice, na kateri se preizkušajo alpinisti začetniki. Tudi s stopnicami še ni zaključil … Najbolj vesel pa je, ko ljudje vzamejo pot pod noge, pravi, in pridejo pogledat ta lepi Tabor nad Klekom.
Tatjana Polanc Kolander
(Članek je bil objavljen v februarski številki Zasavskega tednika)