Jože Ciuha je bil izjemno samosvoj slovenski slikar, pisatelj, grafik, ilustrator in potopisec, ki je živel med Parizom, otokom Šipanom in Ljubljano. Imel je več kot 800 samostojnih in skupnih razstav v galerijah in muzejih po vsem svetu. Njegova dela so tudi v zbirkah maroškega kralja in japonskega cesarja.
Življenje in delo
Slovenski slikar, ilustrator, grafik, pesnik in potopisec Jože Ciuha se je rodil 26. aprila 1924 Trbovljah. Otroštvo je preživel v Vidmu ob Savi. Od 1936 do 1940 je obiskoval štiri letnike realne gimnazije v Ljubljani, med drugo svetovno vojno pa gimnazijo v Brežicah. Leta 1943 je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, 1944 je doživel izkrcanje v Normandiji, prebegnil k zaveznikom, istega leta se je pridružil partizanom.
Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Francetu Miheliču in Gojmirju Antonu Kosu. Diplomiral je leta 1950, študij pa je nadaljeval na specialki za zidno slikarstvo pri profesorju Slavku Pengovu in ga končal leta 1952. Na univerzi v Rangunu (Mjanmar) je v letih 1959−61 študiral budistično kulturo in filozofijo. V letih 1974−78 je vodil seminar za svobodno slikarstvo na Mednarodni poletni akademiji v Salzburgu, od začetka leta 1978 do 1979 pa kot izredni profesor predaval na ALU v Ljubljani. Bil je izvoljen tudi za predsednika Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU).
Likovno delo
Ciuhovo likovno delo je bilo po tehnikah in programih različno, vendar notranje enotno. Slikal je na platno, pleksisteklo, v akvarelu, ukvarjal se je tudi z grafiko, tapiserijo in ilustracijami. Vpliv bizantinske umetnosti se v njegovih delih odraža v vzhodnjaških pismenkah, ritmičnem nizanju figur in zlatem ozadju. Z vsebinskega vidika je njegova umetnost osebno obarvan in z ironijo prežet dialog s sodobnim svetom. Človeške napake in slabosti je pogosto kritiziral prek živalskih podob, značilna je tudi groteskna interpretacija človeškega lika. Kot ilustrator se je odlikoval s smislom za bistveno, z ostro karakterizacijo in s humorjem.
Potopisi
Napisal je tri potopisne knjige iz potovanj po Aziji, Južni Ameriki in Združenih državah Amerike: Potovanje v deseto deželo (1966) (COBISS), Okameneli smehljaj (1963) in Pogovori s tišino (1967) ter knjigi spominov Kronika sedmih pozab (2005) in Dolga pot (izšlo posmrtno, 2016).
Nagrade
Leta 1966 je za književno delo prejel Levstikovo nagrado, za ustvarjalno delo na likovnem področju leta 1968 nagrado Prešernovega sklada za razstavljena slikarska dela v Mali galeriji v Ljubljani leta 1967, leta 1981 pa Jakopičevo nagrado, najpomembnejše slovensko priznanje s področja likovno–vizualne umetnosti. Predsednik RS Borut Pahor mu je posmrtno podelil srebrni red RS za zasluge, prejel pa je tudi naziv francoskega viteza in ruskega akademika. Bil je prejemnik različnih priznanj tudi v tujini (Srbija, Hrvaška, Makedonija, Beograd, Nemčija, Francija, Italija, Romunija, Poljska, ZDA, Egipt, Koreja, Avstrija, Rusija,
Jože Ciuha je umrl 12. aprila 2015 v Ljubljani.
Savus
Foto: Grgo Jelavić / Slovenska biografija
Viri in literatura
Slovenska biografija
Wikipedija
Enciklopedija Slovenije
