Fantastične marmorne jame
V prvem delu potopisa Z motorjem okrog sveta je Ludvik pevec opisal priprave na avanturo petih motoristov v Južni Ameriki, v drugem nadaljevanju pa odhod iz Slovenije in prihod v Čile. V tretjem delu nadaljuje potopis z opisom dela poti po Čilu po legendarni cesti proti jugu in ogledom marmornih jam.
Petsto dolarjev za spanje
Z zadnjim trajektom smo pristali po trdi temi pozno ponoči in poskušali poiskati prenočišče v nastanitvah takoj, ko smo prišli na kopno, vendar so nam ponudili precej oderuško ceno za nočitev petih utrujenih bajkerjev ob pozni uri, preko 500 ameriških dolarjev za vse.
Cimer se je nekoliko odpočil kar zunaj na klopci, ker se nismo pustili lupiti, bili so trdi pogajalci, vzemi ali pusti, tako smo se po neuspešnem cenkanju odpeljali dalje. Cesta je vodila skozi gozdove, nenaseljena področja, do prvega mesteca pa je bilo približno dve uri vožnje, prav lahko pa bi se zgodilo, da bi bili 24 ur na motorju.
Prikazala se je Marija
Po precej zoprnem makadamu smo vozili previdno, po celodnevni vožnji smo bili utrujeni, se nam pa je, kot pravimo ˇprikazala Marijaˇ v obliki lastnika APP, ki je ob eni uri zjutraj s svetilko stal ob makadamski cesti in lovil mimo vozeče turiste za nočitev v njegovih zanimivih lesenih hišicah, kjer smo prespali za bolj spodobno ceno. Kolikor se je le dalo, smo se držali planirane rute, časovno in tudi po prevoženih km, spali pa, kjer koli je naneslo.
Zahtevna vožnja po Patagoniji
Vožnja po Patagoniji je bil zahtevna zaradi več faktorjev, različnih podlag cestišča, vetra, hitro spreminjajočega, po naše ˇaprilskegaˇ vremena, ni nas pa konkretno pral dež. Kljub poletju v tistih krajih ni bili ravno toplo. So nas pa pogledi na divjo, lepo pokrajino večkrat ustavili, za fotografiranje in občudovanje naravnih lepot našega planeta. Taka neokrnjena in turistično ne oblegana narava daje posebne občutke, še sedaj, ko gledam te slike, se mi vračajo ti občutki.
Srečanje z Aljošo A.
Na poti do takrat nismo srečevali veliko motoristov, le eno skupino iz Brazilije na črpalki, kjer smo si v angleščini izmenjali le nekaj besed, od kje kdo prihaja. Smo se pa po predhodnem dogovoru že v Sloveniji in sprotnih kontaktih dobili s kolegom Aljošo A., ki je prav tako potoval z motorjem po Južni Ameriki in je še tam, se je že vračal s skrajnega juga celine proti severu. Lepo je bilo srečati Slovenca v tistih koncih, poseben občutek, prijeten. Popili smo kavo na bencinski, kaj drugega namreč ob 9. uri zjutraj v tistih koncih ne moreš dobiti. Lokali ob tej uri še niso odprti, šele ob 10. uri se prične življenje. Izmenjali smo izkušnje, poklepetali, se poslikali s tem dobrosrčnim, bradatim popotnikom in objeli, ter si zaželeli srečno pot, bon voyage, nato pa se odpeljali vsak na svojo stran, novim, neznanim kilometrom naproti.
Carretera Austral
Legendarna cesta proti jugu, Carretera Austral nas je pripeljala ob reki Rio Ibanez, do podolgovatega jezera, ki se razprostira od zahoda prot vzhodu. Na zahodni, čilski strani ga imenujejo Lago General Carrera, na vzhodni argentinski pa Lago Buenos Aires. Državi si ga delita, Čile zahod, Argentina vzhod.
Marmorne jame Cuevas de Marmol
Cilj tistega dneva je bilo turistično mestece Puerto Rio Tranquilo in ogled znamenitih marmornih jam – Cuevas de Marmol. V tem turističnem mestecu smo se ustavili in bili takoj tarča ponudnikov storitev ogleda teh jam. Po kratkem pogovoru in barantanju glede cene smo najeli vodiča s čolnom, ker kopenskega dostopa do teh jam ni. Dobili smo celo rešilne jopiče in se zapeljali po jezeru, ter si ogledali marmorne jame. To so votline, ki so jih izoblikovali valovi na tem jezeru in odsevajo v prelepih večinoma modrih in turkiznih odtenkih, odvisno od moči in kota sonca, zato praktično ni noben ogled enak.
Vodič in skiper sta nas zapeljala skozi svetleče predore in v jamo, pogledi so bili res fantastični. Ta edinstvena lepota narave že desetletja navdušujejo turiste s prepletanjem različnih barvnih odtenkov od sive, modre, zelene, bele in rumene, ki se prelivajo skozi prepleten sistem rovov in votlin. V vse se seveda ne da s čolnom za več oseb, kot je bil naš, zato je bilo v okolici veliko turistov s kajaki, ki so si ogledovali in raziskovali jame.
Nastale naj bi zaradi več kot 6000 let počasnega delovanja valov na apnenčasto kamnino. Najbolj znane so tri jame: La Catedral – najbolj poznana Marmorna katedrala, ima visoke oboke in v sredini stebre, La Capilla ali Marmorna kapela, ki ima bolj zaobljene stene in La Cueva ali skrivnostna jama, ki pokaže najboljši pogled v naravne vzorce kamnine, izklesane skozi tisočletja.
Brazilski bajkerji
Ogled z vožnjo je trajal približno tri ure, motorji so nas počakali, ob njih pa je bila skupina Brazilcev, ki so radovedno postopali okrog njih, prav tako so bili bajkerji, ki so se pripeljali z motorji v Patagonijo. Bili so komunikativni in v angleščini smo si izmenjali nekaj koristnih informacij, ter se pošalili o njihovih nogometaših.
Mavrični zaključek dneva
Vožnjo smo nadaljevali ob južni obali jezera, po makadamski cesti, ki nam je ponujal prekrasne poglede na naravo, svoje je dodalo še vreme s sončno deževnimi prebliski in obilico mavric, res nadrealistični pogledi. Prespali smo v še eni lepi leseni hišici, v neokrnjenem okolju, daleč od oči, daleč od ponorelega sveta, do katere smo se z glavne ceste pripeljali po precej zahtevnem terenu hribovitega kolovoza, različnih podlag, precej zoprno za konec napornega dneva, vendar srečno.
Stane je tako za likuf potegnil iz kovčka tisto steklenico ˇzdravilne vodeˇ, da smo nazdravili. Hiša je bila prostorna in lepo urejena s kaminom, ki so ga fantje zakurili, prasketajoča toplota je po dolgem hladnem dnevu prijala, postelje dovolj dolge, kopalnica delujoča, tudi s toplo vodo, kar v nadaljevanju potovanja ni bilo ravno samoumevno in redno. Potrebno se je bilo odpočiti, saj se je prava avantura na dve kolesih takrat šele pričenjala.
Ludvik Pevec
Foto: Ludvik Pevec
