Inštitut dr. Antona Korošca (INAK) je v sodelovanju z Občino Zagorje in Regionalno razvojno agencijo Zasavje v ponedeljek, 27. septembra, v KC Delavski dom Zagorje pripravil posvet o kohezijski politiki z naslovom Z evropskimi sredstvi razvijamo regije – Kaj prinaša novo obdobje izvajanja kohezijske politike.
Posveta se je udeležila državna sekretarka Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs, ki je predstavila prioritete slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in naložbena področja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027. Kot je povedala, se bodo ukrepi smiselno dopolnjevali, saj si tako Evropska komisija kot Slovenija želita povečati učinke ukrepov na državljane. »V okviru NOO bo Slovenija koristila nekaj manj kot 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in dobrih 700 milijonov posojil, na voljo pa imamo tudi 3,2 milijardi kohezijskih sredstev. Tukaj so še dodatna sredstva iz Sklada za pravični prehod (SPP) v višini 235 milijonov evrov (v stalnih cenah), ki bodo namenjena Zasavju in Savinjsko-šaleški regiji,« je pojasnila državna sekretarka.
Več pozornosti je posvetila Skladu za pravični prehod (SPP), ki je za to področje še posebej pomemben. Namenjen je namreč podpori območjem, ki se zaradi prehoda v podnebno nevtralnost soočajo z velikimi družbeno-gospodarskimi izzivi. »Sklad je eden od podpornih mehanizmov za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora. Financirani bodo projekti na območjih, ki so močno odvisna od fosilnih goriv in panog, ki proizvajajo veliko emisij. Podprte bodo tako naložbe podjetij kot javnih subjektov,« je pojasnila.
Eden izmed glavnih ciljev SPP-ja je pomagati ljudem, da se prilagodijo novim zaposlitvenim možnostim – z naložbami v usposabljanje in prekvalifikacijo delavcev in iskalcev zaposlitve, pomočjo pri iskanju zaposlitve ter ukrepi za socialno vključevanje. Druge vrste naložb vključujejo raziskave in inovacije, prenos naprednih tehnologij, cenovno dostopno zeleno energijo in shranjevanje energije, razogljičenje lokalnega prometa, digitalizacijo in krepitev krožnega gospodarstva, tudi s preprečevanjem odpadkov.
Državna sekretarka je povedala, da bo proces programiranja večletnega finančnega načrta za obdobje 2021–2027 zaključen predvidoma konec letošnjega leta, formalno potrditev dokumentov s strani Evropske komisije pa kot večina držav članic pričakujemo sredi leta 2022.
SPP bo podpiral mala in srednje velika podjetja, vključno z zagonskimi podjetji, ter ustanavljanje novih podjetij. Upravičenci so tudi javni subjekti, med njimi občine, ki izvajajo operacije na območjih opredeljenih v Območnih načrtih za pravični prehod.
Glede na to, da se je dogodek odvijal v Zasavju, so prisotni državni sekretarki zastavili tudi vprašanje, ali bodo morali počakati, da bo pripravljen tudi območni načrt za Savinjsko-šaleško dolino, glede na to, da še vedno ni znana letnica zaprtja rudnikov v Šaleški dolini. Državna sekretarka je pojasnila, da ko bo pripravljen območni načrt za Zasavje, lahko upravičenci iz Zasavja začnejo črpati sredstva, čeprav načrta za Savinjsko-šaleško dolino še ne bo.
Franci Rokavec, župan Občine Litija, je izrazil zaskrbljenost, da bo za gospodarstvo težko v vseh primerih izpolnjevati kriterij ustvarjanja novih delovnih mest, da bi prijavljeni bili upravičeni do sredstev iz razpisov. Poudaril je, da delovne sile že tako ali tako primanjkuje in predlagal, da bi se vključili tudi drugi kriteriji za upravičevanje stroškov (robotizacija, digitalizacija in ustvarjanje višje dodane vrednosti pri produktu).
Udeleženci posveta so se strinjali, da bi bilo marsikaj mogoče hitreje in lažje postoriti, če bi imeli v Sloveniji vpeljan sistem pokrajin. Slovenija je namreč ena redkih držav, ki pokrajin nima, zato mora vse potekati preko ministrstev. Tej strukturi se ne moremo izogniti.
Projekti bodo sicer imeli različno raven sofinanciranja, ki še ni vnaprej določena, spodbudno pa je tudi to, da se bo višina minimalne vrednosti projektov, ki sicer še ni določena, najverjetneje spustila precej nizko in se bo tako lahko prijavilo več posameznikov in podjetij.
»Ne glede na to, ali bodo sredstva namenjena direktno za gospodarstvo ali za druge organizacije in vsebine, moramo stopiti skupaj, da bomo pridobili čim več sredstev za razvoj regije,« je ob zaključku dogodka povzel direktor Inštituta dr. Antona Korošca Primož Jelševar.
Savus
Foto: Inštitut dr. Antona Korošca