V soboto, 11. septembra 2021, je Rudarsko muzejsko in etnološko društvo Srečno Zagorje po enoletni prekinitvi zaradi epidemije pripravilo peti pohod po rudarski pohodni in učni poti. Na 10 kilometrov dolgo pot se je podalo približno 70 pohodnikov.

Pohodniki so se zbrali v Evroparku, kjer jim je uvodoma zapel član društva Viktor Kotar. Oblekli so si tradicionalne enotne pohodne majice, ki so bile letos v živi oranžni barvi. Vodja pohoda Franci Brinovec jim je na kratko opisal dogajanje v preteklosti na tem območju. Omenil je jamo Orlek, ventilatorsko postajo, jašek Potoška vas in plaz Ruardi.

Pohodniki so se nato odpravili preko potoka Kotredeščica, se sprehodili do vrta tete Johance in se vzpeli proti letališču Ruardi. Tam so poslušali, kaj se je v preteklosti dogajalo na območju Cilence. Pot so nadaljevali v hrib, nato pa so se skozi gozd spustili proti naselju Podvine, kjer je bil nekoč Kotredeški jašek s pripadajočimi objekti. Nadaljevali so do graščine (bivše upravne zgradbe Rudnika Zagorje) in do spomenika rudarskim rodovom, ki ga je v monolit pohorskega tonalita v letu 1980 vklesal akademski slikar in kipar Franc Kopitar. Ob spomeniku so si ogledali tudi novo informacijsko tablo, ki na eni strani prikazuje dogajanje na tem območju v preteklosti, na drugi strani pa so na kratko predstavljene vse jame Rudnika Zagorje.

Nedaleč stran so si ogledali še portal Aleksandrovega rova s kipom sv. Barbare, sliko akademskega slikarja Milana Razborška in portal Vinskega rova v podhodu pod Vašhavo – rudniško kopalnico. Po približno polovici poti so si na prireditvenem prostoru Pristan nekoliko oddahnili, nato pa nadaljevali mimo portalov jame Podstrana. Vzpeli so se še proti Viljeminiju, kjer so si ogledali ostanke povratne postaje žičnice za prevoz zasipnega materiala za jamo Kisovec in Kotredež. Sledil je še spust v dolino mimo nogometnega igrišča do Naselja na Šahtu, kjer je še ohranjena in delujoča krušna peč. Pri peči so pohodnike presenetili domačini in jih pogostili z bohinjsko zaseko in domačim kruhom, ki so ga spekli prav v tej peči. Kruh je spekel domačin Nande Ocvirk.

Pot so nadaljevali po pešpoti do centra Kisovca – BEKSL, kjer bila pretovorna postaja zasipnega materiala iz kamnoloma Borovnik za žičnico proti Viljeminiju za zasipavanje jame Loke in Kisovec in proti Cilenci za zasipavanje jame Kotredež. Pohod so končali pri Rudarskem muzeju Zagorje, kjer jih je pričakal poln kotel bograča in pijača.

Tako kot na začetku, jim je tudi na koncu zapel član Viktor Kotar.

MMR

Foto: MMR