mozaik Trbovelj in Zasavja
Nič ne more ustaviti razvoja in sprememb. Nekdanja rudarska regija v Sloveniji, Zasavje, je spet v preobrazbi. Do začetka devetdesetih let je Trbovlje dajalo kruh tisočem rudarjev, večina industrije v mestu je bila vezana na rudnike. Na prelomu tisočletja, ko kopanje rjavega premoga ni bilo več “zanimivo”, je približno 300 ljudi še vedno delalo v rudnikih. Takrat so bile sprejete nove občinske in vladne pobude za prehod iz rudarske regije. Tehnološka podjetja, kot je Dewesoft, pa se razvijajo in spreminjajo regijo.
Vsako sredo ob 17. uri bomo objavili nadaljevanje zgodbe o Trbovljah in Zasavju, ki sta jo spisala nezasavca. Jana Štakul Petkovšek je novinarka, ki dolga let dela v Ljubljani, Carsten Frederiksen pa Danec, knjižničar in publicist, ki živi v Københavnu. Preberite prejšnjo objavo.
Predor – povezava z zunanjostjo
Eden večjih projektov, s katerimi se v prihodnjih letih sooča občina Trbovlje, je skupni projekt s sosednjima občinama Hrastnik in Prebold – povezava Zasavja z avtocesto A1 med večjima mestoma Ljubljana in Maribor. Tunel skozi goro, ki bo nadomestil stopničasto vijugasto cesto čeznjo.
»Žalosti me dejstvo, da smo v Trbovljah imeli podjetja z domačim znanjem in strojno opremo, s katero lahko prodremo v gore in ves svet, vendar tega njihovega znanja niso uporabili za fizično odprtje Trbovelj svetu … Vendar verjamem, da se že rodijo sinovi te doline, ki bodo kopali tunel …« je za lokalni spletni časopis Savus komentiral Jože Ovnik, trboveljski slikar in pisatelj leta 2016.
Slaba infrastruktura
Čeprav leži Zasavje v osrčju Slovenije in dokaj blizu Ljubljane, sta cestna infrastruktura in dostop do avtocestnih povezav slabi. Od Trbovelj, regijskega središča, do Ljubljane je le približno 60 km, do Gradca 160 km, do Dunaja 345 km, Trsta 160 km in Budimpešte 400 km. Vendar je regija precej obrobna zaradi slabše prometne infrastrukture. Na primer v regiji je samo eno avtocestno križišče.
Trboveljska županja Jasna Gabrič pojasnjuje potrebo po boljši in hitrejši cestni povezavi: »To je izjemno pomembno, če želimo v Trbovlje privabiti podjetja, poslovneže ali startupe. Takšna povezava bo olajšala sodelovanje s strankami in omogočila hitrejši razvoj naših podjetij.«
Velik del Trboveljčanov se še vedno dnevno vozi na delo v druge občine. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je indeks delovne migracije v letu 2019 znašal 63,8 % kar Trbovlje uvršča v zmerno stanovanjsko občino. Trboveljska podjetja, med katerimi je tudi Dewesoft, iščejo priliv zaposlenih iz drugih občin in vožnja ne bi smela biti prevelika ovira. Zato budno spremljajo napredek pri vzpostavljanju povezave z avtocesto skozi predor.
Nova cestna povezava med Trbovljami skozi predor do Prebolda skozi gore bi omogočila veliko hitrejši in varnejši dostop do avtoceste Ljubljana–Maribor. Zamisel o gradnji predora je stara pol stoletja, vendar jo je v Trbovljah obudila županja – čeprav gre za državno infrastrukturo. Predor naj bi bil dolg približno dva kilometra, trenutno pa je pripravljen dosje.
Prehod na zunanjo stran
Predor naj bi bil dolg približno dva kilometra, vendar je projekt še vedno v idejni fazi, saj ga je treba zaradi velike finančne obremenitve, vpliva na okolje in lokalno skupnost zelo natančno preučiti in začrtati. Ta dolgoročni projekt zahteva sodelovanje države ter občin Trbovlje, Prebold in Hrastnik.
Danes je razdalja od Gabrskega prek Podmeje in Prebolda do avtoceste približno 20 kilometrov po serpentinasti cesti z ozkimi ovinki. Pot traja približno pol ure vožnje čez prelaz Podjema (700+ metrov in z višinsko razliko več kot 400 metrov). Zračna razdalja znaša 11 kilometrov. Nova cestna povezava naj bi merila dobrih 19 kilometrov in vključevala predor v dolžini 2020 metrov.
V zadnjih letih je bilo veliko narejenega glede boljše povezave Zasavja z avtocesto. Trenutno je objavljen razpis za izbiro izvajalca za pripravo študije različnih rešitev in zagotovitev druge dokumentacije. To je velik korak v tem projektu in bo še večji, ko bo izbran izvajalec.
»Glede predora smo optimistični, zastavili smo si cilj za šest let, če bomo k stvarem aktivno pristopili,« pravi županja Trbovelj in primerja: »Projektna dokumentacija za obnovo obstoječega cestnega odseka v dolžini enega kilometra lahko traja več kot eno leto. V primeru povezave med Zasavjem in A1 govorimo o več kilometrih ceste, ki je niti narava ne daje. 30 let smo o projektu predora govorili le v gostilnah. Kaj je torej še 6 let? Nič – velik uspeh bo, če nam to uspe v šestih letih.«
»Ne pozabimo na dejstvo, da v naši regiji koruza ne bo uspevala tako hitro kot v drugih delih Slovenije, kjer zdaj uničujejo najbolj rodovitna območja države za gradnjo industrijskih con. Zakaj teh površin ne bi dobro izkoristili v naši regiji za razvoj gospodarstva,« še razmišlja županja.
Jana Petkovšek Štakul in Carsten Frederiksen, Dewesoft
Naslovna fotografija: Svetloba na koncu predora. V teku je velik projekt povezovanja Zasavja z avtocesto skozi predor (Foto. Shutterstock)
Carsten Frederiksen, rojen leta 1958, je danski novinar in knjižničar, ki živi v Københavnu. Med drugim je delal v danskih poklicnih knjižničnih organizacijah kot mednarodni sekretar za strokovne zadeve, kot so nove tehnologije, avtorske pravice in strokovni razvoj. To je vključevalo predavanja ter organiziranje konferenc in usposabljanj. Sredi 90. let je vodil dansko prilagoditev na računalniške tehnologije in internet.
Bil je zaposlen pri Mednarodni zvezi knjižničnih združenj IFLA, ki je ustanavljala urad za svobodo obveščanja in svobodo govora. V začetku 2000 -ih je večkrat sodeloval pri projektih Unesca in Sveta Evrope na Kosovu. Sodeloval je v misijah, ki so ocenjevale uničenje knjižnic in predlagale načrte za obnovo. Sodeloval je pri oblikovanju knjižničnega zakona in posredoval med etničnimi strokovnjaki nasprotnih strani.
Delal je tudi v trženju in službah komunikacije z javnostjo kot pisatelj in urednik strokovnih novic, priročnikov in poročil. Bil je samostojni urednik in prevajalec knjig za več danskih založb. Od takrat je več kot 10 let delal na področju komuniciranja in trženja v danskem podjetju Brüel & Kjær. Leta 2018 ga je Dewesoft najel kot del marketinške ekipe, v kateri je skrbel za ustvarjanje zgodb. Skratka, skrbi, da svet spoznava podjetje in njegove zmožnosti.
Jana Petkovšek Štakul je novinarka in urednica časnika Finance. Ureja portal Agrobiznis.si s poudarkom na uvajanju visokih tehnologij v kmetijstvu in živilsko-predelovalni industriji. Poleg tega je odgovorna za izvedbo regionalnih poslovnih forumov, na katerih iščejo rešitve za najbolj pereče aktualne izzive v regiji, ter skrbi za izbor Najpodjetniška ideja, na kateri je bil prvi zmagovalec pred 18 leti trboveljski Dewesoft.
Svojo skoraj 30-letno novinarsko kariero je še kot študentka začela na teletekstu TV Slovenije, se kalila v centralni redakciji dnevnoinformativnih oddaj TV Slovenija, bila urednica centralne redakcije časnika Republika ter se nato pridružila ekipi časnika Dnevnik. Od novinarke in urednice dopisništev ter redakcije Ljubljana je prišla na mesto urednice rubrike Zaposlitve&kariera ter Gazela. Krajši čas je delala tudi v medicinskem založništvu ter kot piarovka. Prav času enoletnega tesnejšega sodelovanja z Dewesoftom je s kolegom Carstnom Frederiksnom ustvarila zgodbo, ki odslikava Zasavje po zatonu rudarstva.
