mozaik Trbovelj in Zasavja
Nič ne more ustaviti razvoja in sprememb. Nekdanja rudarska regija v Sloveniji, Zasavje, je spet v preobrazbi. Do začetka devetdesetih let je Trbovlje dajalo kruh tisočem rudarjev, večina industrije v mestu je bila vezana na rudnike. Na prelomu tisočletja, ko kopanje rjavega premoga ni bilo več “zanimivo”, je približno 300 ljudi še vedno delalo v rudnikih. Takrat so bile sprejete nove občinske in vladne pobude za prehod iz rudarske regije. Tehnološka podjetja, kot je Dewesoft, pa se razvijajo in spreminjajo regijo.
Vsako sredo ob 17. uri bomo objavili nadaljevanje zgodbe o Trbovljah in Zasavju, ki sta jo spisala nezasavca. Jana Štakul Petkovšek je novinarka, ki dolga let dela v Ljubljani, Carsten Frederiksen pa Danec, knjižničar in publicist, ki živi v Københavnu. Preberite prejšnjo objavo.
Županja – oblikovanje preobrazbe
Prišlo je do sprememb. Mlada pravnica Jasna Gabrič je novembra leta 2014 postala županja Trbovelj in si zadala spremeniti pozabljeno, manj razvito staro rudarsko mesto v eno najrazvitejših v Sloveniji.
Ko je bila Jasna Gabrič leta 2018 z 68 odstotki glasov ponovno izvoljena za županjo, se je stopnja brezposelnosti z 22 odstotkov zmanjšala na 13 – zdaj znaša manj kot 10 %.
Opazna trboveljska županja pojasnjuje svojo vizijo: »Trbovlje bodo mesto v razvoju, ki bo sledilo vsem novim razvojnim smernicam. Gospodarsko močno mesto z nizko brezposelnostjo in sodobnim okoljem. Kraj, kjer ljudje želijo živeti, ker prepoznajo dobro okolje za sebe in svojo družino. Mesto, ki bo zagotovilo dovolj stanovanj in gradbenih parcel za mlade družine, in mesto, ki bo skrbelo za gospodarski in družbeni razvoj.«
Časi se spreminjajo, vrednote ostajajo
Ali je to mogoče? »Da, navsezadnje smo bili v preteklosti že večkrat inovatorji – in to sposobnost bi morali prenesti v prihodnost. Leta 2030 si želim, da bi bile Trbovlje uspešno, tehnološko razvito mesto, prijazno vsem prebivalcem in obiskovalcem,« pravi Jasna Gabrič. »Časi se spreminjajo, a vrednote ostajajo. Na našo rudarsko dediščino ne smemo pozabiti.«
V svojih prvih letih županovanja je Gabričeva občino reformirala, da je postala bolj učinkovita in odzivna. Pravi: »Mesto je začelo spreminjati svojo podobo. Očistili smo ga in takoj je bilo videti bolj urejeno. S sredstvi EU smo začeli izboljševati infrastrukturo in se spoprijeli z brezposelnostjo. V prvih nekaj letih smo se osredotočili na svojo nalogo in prezrli pesimizem.«
V vodenje preobrazbe pozabljenega, manj razvitega starega rudarskega mesta v eno najrazvitejših mest v Sloveniji spada tudi gradnja večkulturne skupnosti. »V najbolj uspešnih desetletjih rudarske in industrijske preteklosti je občina postala dom delavcev iz celotne nekdanje Jugoslavije,« pojasnjuje županja.
»S seboj so pripeljali svoje družine. Zgrajeni so bili novi stanovanjski kompleksi, ki so ustvarjali domove za novince. Mnogo let kasneje njihovi potomci še vedno živijo v teh blokih. Kljub temu, da so bili rojeni v Trbovljah, se jim ni uspelo vedno dobro integrirati in se še danes počutijo marginalizirane v svojem okolju,« je še dodala. Kot županja si je zastavila cilj oživiti te soseske.
Leta 2016 je slovenska vlada sprožila šestletni program za spodbujanje konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore v Zasavju, problematičnem območju z visoko brezposelnostjo. Program vključuje nepovratna sredstva za spodbujanje naložb, ugodne razvojne kredite za naložbe, subvencije za novoustanovljena podjetja, mikrokredite in promocijo območja za privabljanje tujih in domačih vlagateljev.
Projekt za prihodnost
Preoblikovanje vključuje tudi financiranje medobčinskega projekta prek Evropskega sklada za regionalni razvoj za oživitev mest industrijske dediščine in njihovo aktiviranje s trajnostnim turizmom. Mesto je bogato z edinstveno industrijsko kulturno dediščino – opustošenimi rudniškimi jaški, izredno visokim dimnikom, nekdanjimi rudarskimi domovi, ostanki za tiste čase inovativnih tovarn in delavnic ter raznolikim kulturnim dogajanjem.
Kljub tem bogastvom se mesto sooča z negativnim javnim profilom, begom možganov, visoko brezposelnostjo in zelo razpršenimi pristopi k oskrbi obiskovalcev. Cilj projekta je torej z oživitvijo edinstvene industrijske dediščine zgraditi privlačnost mesta tako za domačine kot za obiskovalce in obiskovalcem ponuditi vsestranski turistični izdelek iz trajnostne kulture, ki temelji na interaktivnih medijih, vključevanju obiskovalcev in digitalni predstavitvi.
Tudi Evropska unija bo pametnim vasicam namenila sredstva za privabljanje več ljudi za življenje na zasavskem podeželju. Pametne vasi so opredeljene kot tiste podeželske skupnosti, ki se z inovativnimi rešitvami in digitalnimi tehnologijami spopadajo z gospodarskimi, socialnimi ali okoljskimi izzivi – podpirajo lokalne pobude in lokalne potenciale, ki se uporabljajo za reševanje vsakdanjih izzivov, hkrati pa se povezujejo z drugimi skupnostmi na podeželju in v mestih.
Obračanje plime
Trenutno se nameravata dve preostali glavni panogi razširiti. TKI Hrastnik bo prejela državna sredstva z razpisom za odpiranje novih delovnih mest v občinah Hrastnik, Radeče in Trbovlje. Podjetje razvija in proizvaja industrijske in laboratorijske kemikalije, kot so fosfati, natrijev hidroksid, klorovodikova kislina, hipoklorit in klor, in proizvaja široko paleto potrošniških izdelkov. Podjetje bo vlagalo v proizvodnjo novega izdelka s tehnološko bolj inovativnim postopkom granulacije.
Tudi edina preostala steklarna, Steklarna Hrastnik, bo izvedla širitev – razvila bo super premium segment stekla. Podjetje ocenjuje, da bo to v Zasavju ustvarilo kakovostna delovna mesta in pomagalo privabiti usposobljeno osebje. Poleg tega je v Trbovljah predvidena nova tovarna, naložba je vredna okrog 45 milijonov evrov. Vključevala bo novo mešalnico, proizvodnjo steklenic in avtomatski nadzor kakovosti ter pakiranje izdelkov, razširitev obrata za dekoracijo in nove skladiščne prostore – vsi naj bi bili dokončani leta 2023.
Občina Trbovlje bo prejela tudi evropska in državna sredstva za Infrastrukturno posodobitev obrtno-industrijske cone Nasipi. To bo okolje opremljeno z ustreznimi pogoji za mikro, mala in srednje velika podjetja.
Jasna Gabrič se je razvoja tehnologij Industry 4.0 lotila tudi z novim podjetniškim inkubatorjem, zasavskim podjetniškim inkubatorjem, ki se nahaja v prostorih podjetja Papaja, ki ga je občina v ta namen kupila leta 2018. Projekt je vreden dobra 2 milijona evrov in bo prejel 1,2 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Novi inkubator se osredotoča na zagotavljanje ustrezne infrastrukture za gospodarsko poslovanje in ureditev kakovostnega prostora za zagon novih visokotehnoloških podjetij, za učenje in raziskovanje ter združevanje in izmenjavo znanja in izkušenj.
Prihodnjič: Predor – povezava z zunanjostjo
Jana Petkovšek Štakul in Carsten Frederiksen, Dewesoft
Naslovna fotografija: Trboveljska županja Jasna Gabrič se je lotila preobrazbe nekdanjega rudarskega mesta (Foto: Občina Trbovlje)
Carsten Frederiksen, rojen leta 1958, je danski novinar in knjižničar, ki živi v Københavnu. Med drugim je delal v danskih poklicnih knjižničnih organizacijah kot mednarodni sekretar za strokovne zadeve, kot so nove tehnologije, avtorske pravice in strokovni razvoj. To je vključevalo predavanja ter organiziranje konferenc in usposabljanj. Sredi 90. let je vodil dansko prilagoditev na računalniške tehnologije in internet.
Bil je zaposlen pri Mednarodni zvezi knjižničnih združenj IFLA, ki je ustanavljala urad za svobodo obveščanja in svobodo govora. V začetku 2000 -ih je večkrat sodeloval pri projektih Unesca in Sveta Evrope na Kosovu. Sodeloval je v misijah, ki so ocenjevale uničenje knjižnic in predlagale načrte za obnovo. Sodeloval je pri oblikovanju knjižničnega zakona in posredoval med etničnimi strokovnjaki nasprotnih strani.
Delal je tudi v trženju in službah komunikacije z javnostjo kot pisatelj in urednik strokovnih novic, priročnikov in poročil. Bil je samostojni urednik in prevajalec knjig za več danskih založb. Od takrat je več kot 10 let delal na področju komuniciranja in trženja v danskem podjetju Brüel & Kjær. Leta 2018 ga je Dewesoft najel kot del marketinške ekipe, v kateri je skrbel za ustvarjanje zgodb. Skratka, skrbi, da svet spoznava podjetje in njegove zmožnosti.
Jana Petkovšek Štakul je novinarka in urednica časnika Finance. Ureja portal Agrobiznis.si s poudarkom na uvajanju visokih tehnologij v kmetijstvu in živilsko-predelovalni industriji. Poleg tega je odgovorna za izvedbo regionalnih poslovnih forumov, na katerih iščejo rešitve za najbolj pereče aktualne izzive v regiji, ter skrbi za izbor Najpodjetniška ideja, na kateri je bil prvi zmagovalec pred 18 leti trboveljski Dewesoft.
Svojo skoraj 30-letno novinarsko kariero je še kot študentka začela na teletekstu TV Slovenije, se kalila v centralni redakciji dnevnoinformativnih oddaj TV Slovenija, bila urednica centralne redakcije časnika Republika ter se nato pridružila ekipi časnika Dnevnik. Od novinarke in urednice dopisništev ter redakcije Ljubljana je prišla na mesto urednice rubrike Zaposlitve&kariera ter Gazela. Krajši čas je delala tudi v medicinskem založništvu ter kot piarovka. Prav času enoletnega tesnejšega sodelovanja z Dewesoftom je s kolegom Carstnom Frederiksnom ustvarila zgodbo, ki odslikava Zasavje po zatonu rudarstva.
