Zasavski muzej Trbovlje letos praznuje 70. obletnico delovanja. Kustosinja Jana Mlakar Adamič, ki se od ZMT-ja poslavlja, je ob tej priložnosti izdala publikacijo z naslovom Muzej smo vsi! ZMT 70 let, v kateri je izpostavila zastopnike prevladujočih poklicnih skupin in dejavnosti v Zasavju.
Vsak ponedeljek in četrtek ob 17. uri objavljamo dele iz publikacije. Preberite prejšnjo objavo.
Industrijski delavec do druge svetovne vojne
Do prve svetovne vojne
Odkritje premoga in z njim povezan razvoj industrije v Zasavju sovpadata z ero napredka in velikih sprememb na slovenskih tleh. Stroji so izpodrivali ročno delo, železnica je pospeševala razvoj in pripeljala tudi konkurenco, poslovile so se male ‘glažute’, vzporedno pa so se ustanavljale velike ‘fabrike’. Hkrati s tem je nastajalo in številčno raslo tudi delavstvo.
V zasavskih ‘fabrikah’ je bilo v tem obdobju zaposlenih od nekaj deset do nekaj sto delavcev. Udinjali so se domačini in priseljenci iz bližnjega hribovja in z Dolenjske. Steklarji so prihajali tudi iz Nemčije, Češke, Madžarske, Hrvaške …, z družinami vred so se selili od steklarne do steklarne. V opekarni so sprva delali Italijani, nato Hrvati … Delovni čas novega družbenega razreda – proletariata – je trajal 12 ur ali več, plače so bile skromne. Od tega je bilo treba plačati še olje za svetilke, odškodnino za izrabo orodja … Živeli so pretežno v novem tipu naselij, v kolonijah (enake večstanovanjske hiše).
Med obema vojnama
V Zasavju so v tem obdobju prenehale delovati tovarne iz prve polovice 19. stoletja, obdržale pa so se apnenice v Zagorju, steklarna in kemična tovarna v Hrastniku, opekarna in cementarna v Trbovljah.
Med drugo svetovno vojno so Nemci v Zagorju v Dolenji vasi postavili tovarno Vesta, kjer so šivali vojaške uniforme.
Tovarne so zaposlovale od nekaj sto do okoli 1000 delavcev (steklarna). Uzakonjen je bil osemurni delavnik v industriji (Zakon o zaščiti delavcev, 1922). Za delavce je bilo zgrajenih nekaj novih kolonij, npr. Nasipi v Trbovljah, dokončana je bila Terezija (Kolonija 1. maja), TPD je delavcem ponujala brezplačna posojila za gradnjo lastnih domov (npr. Abesinija – Na bregu, v Zagorju).
Jana Mlakar Adamič
Foto: ZMT
Med letoma 2000 in 2006 je predavala na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Zasavska regija. Poučevala je etnologijo. Leta 2006 je bila pobudnica ustanovitve Muzejskega kluba ZMT, ki ga je vodila do leta 2012.
Za svoje delo je dobila več priznanj, med drugim je leta 2010 za monografijo Kaj pa vi sploh delate? prejela stanovsko priznanje Slovenskega etnološkega društva – Murkovo priznanje.
#muzejskaknjižnapolica #zmt70let