Nespečnost je velikokrat naša nočna spremljevalka. Kot kažejo moje izkušnje v lekarni, se z njo spoprijemajo po navadi starejši, zaradi napornega vsakdanjika pa se z njo dostikrat srečujejo tudi mlajši. Včasih je nespečnost lahko posledica bolezni, včasih pa tudi sami ne prepoznamo, zakaj ne spimo več tako, kot smo bili navajeni. Pri samozdravljenju si lahko pomagamo s pripravki iz zdravilnih rastlin. Raje posegajmo po vodno-etanolnih izvlečkih, saj vsebujejo snovi, ki so topne in netopne v vodi – recimo baldrijanov vodno etanolni izvleček ima močnejše delovanje.

V lekarni imamo brez recepta več različnih zdravil in prehranskih dopolnil proti nespečnosti. Na voljo so samostojni izvlečki in kombinacije več zdravilnih rastlin. V nadaljevanju članka bom opisala tiste najpogostejše.

Visoko na prvem mestu in daleč pred drugimi v uporabi še vedno ostaja baldrijan (Valeriana officinalis). Z njim so izvedli več študij in poskusov. Učinek je pri rastlinskih izvlečkih skoraj vedno sinergističen, zato še zdaj ne vedo točno, katere spojine so odgovorne za pomirjevalni učinek. Pripravke iz baldrijana priporočamo pri blagi nespečnosti, nervozi, razdražljivosti, stresu idr. Učinek baldrijana opazimo po nekaj tednih, zato svetujemo redno vsakodnevno jemanje. Svetujemo jemanje tudi tistim, ki se želijo odvaditi benzodiazepinov za lažje premagovanje začetnih odtegnitvenih simptomov. Pripravki iz baldrijana ne povzročajo odvisnosti in so primerna prva izbira pred zdravili na zdravniški recept. Najpomembnejše dejstvo pa je, da je to edino pomirjevalo rastlinskega izvora, ki so mu dokazali učinkovitost tudi s kliničnimi študijami. Dnevni priporočeni odmerek je od 400 do največ 1200mg na dan.

Baldrijan imamo na voljo v lekarni tudi v kombinaciji z meliso, meto, pasijonko, sivko, glogom in hmeljem.

Sivko (Lavandula angustifolia Mill.) veliko uporabljamo predvsem v aromaterapiji. Lahko pa nam tudi pomaga pri nemiru. Pijemo jo lahko kot čaj – priporočen dnevni odmerek je ena do dve čajni žlički, lahko pa uporabimo tudi eno do štiri kapljice eteričnega olja sivke, ki ga nakapamo na kocko sladkorja in jo počasi raztopimo v ustih.

Hmelj (Humulus lupulus) povezujemo predvsem s pivom, v farmaciji pa ga uporabljamo kot pomoč pri nemiru, predvsem v kombinaciji z baldrijanom, meliso in pasijonko. Je varna zdravilna rastlina, saj neželenih učinkov in drugih nevarnosti kljub dolgi zgodovini množične uporabe ne poznamo.

Melisa (Melissa officinalis) – njeno ime izhaja iz grščine in pomeni čebela ali med. Ker ima zelo močan vonj, so jo včasih uporabljali za zvabljanje rojev v panje. Učinek njenega izvlečka je pomirjevalni, protibakterijski, protivnetni in antioksidativen.

Pasijonka (Passiflora incarnata L.) izhaja iz južnega dela Severne Amerike, je privlačna vzpenjalka, ki ima zanimive barvite cvetove. Ni bilo narejenih veliko raziskav o njeni učinkovitosti. Dnevni odmerek cvetov pasijonke pa je med 4 in 8 g.

Za več nasvetov smo vam na voljo v naši lekarni.

Tjaša Cevzar, mag. farm.

Lekarna Pušnik Trbovlje