Društvo Marionetno gledališče Jurček je 10. oktobra praznovalo 10. rojstni dan. Ob njihovem jubileju smo se pogovarjali s predsednico Jerico Ulaga. O tem, kdo je prejel priznanja JSKD in priznanja društva, koliko članov imajo, zakaj so društvo ustanovili, od kje ime Jurček …
Jerica, kaj se je dogajalo 10. oktobra?
Desetega oktobra smo praznovali 10. rojstni dan Društva Marionetno gledališče Jurček. Vsi so nas spraševali, kako, če ste že imeli 70 let. Ne, tisto je bilo lutkarstvo v Hrastniku, to pa je bil naš rojstni dan. Praznovati bi ga morali že lansko leto, ampak nam je epidemija malce zagodla in smo praznovanje prestavili na letos.
Kaj ste pripravili za 10. obletnico?
Prvič smo pripravili predstavo na odprtem odru, nismo imeli našega odrčka. Imeli smo tudi krasno gostjo, robotko Evo iz Trbovelj. Bilo je krasno.
Katero predstavo ste zaigrali?
Volk in trije prašički, ena od tistih, ki so v lutkoteki. To je naša zadnja predstava, ker nove še nismo mogli pripraviti. Če bi lahko vadili, bi jo sigurno že. JSKD nam je ob jubileju podelil priznanja. Dobili smo Linhartove značke. Pripravniki, člani z malce manjšim stažem, pa so dobili priznanja našega društva.
Kdo vse je dobil priznanja JSKD?
Priznanja JSKD (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti) je podelil njihov predstavnik Blaž Rojko. Prejeli so jih Rajko Bočko, Jože Bovhan, Matej Kaiser, Elizabeta Kalužar, Anton Kastelic, Milko Majcen, Jani Medvešek, Roman Rupnik, Ivan Teršek ter Špela in Jerica Ulaga.
Kdo pa je prejel priznanja vašega društva?
Prejeli so jih pripravniki Mojca Bovhan, Melita Hribernik, Franc Jerman in Urška Mavec.
Koliko je vseh članov društva?
Vseh članov društva je približno 25, aktivnih, torej tistih, ki hodimo na vaje, pa 18. Od tega je 6 bralcev, 6 vodičev in nekaj tehnikov.
Društvo ste ustanovili leta 2010. Zakaj?
Ko so leta 2010 restavrirali lutke in v Hrastniku pripravili razstavo, so stari lutkarji rekli, da lutk ne bodo pospravili, ampak jim bodo vrnili življenje. Najprej so zaigrali predstavo Rdeča kapica, nato pa so nas k sodelovanju povabili še nekaj več. Zaradi organizacijskih problemov smo se takrat odločili, da bomo ustanovili društvo.
Kaj pa v društvu delate?
V 10. letih smo na oder postavili 11 predstav. Tiste, ki so bolj zanimive, igramo redno, druge pa malce manj. Med bolj zanimive, klasične, spadajo Rdeča kapica, Janko in Metka, Mizica pogrni se, Žogica nogica, Zvezdica zaspanka ter Volk in trije prašički.
Zakaj ime Jurček?
Jurček je najstarejša lutka in edina, ki ima povsem drugačno navezavo in ki ima glavo narejeno tako, da se ji premika brada. Jurček je bil tudi hudomušen lik v vseh čeških pravljicah. Takrat so namreč začeli s češkimi pravljicami.
Igrate tako za odrasle kot za otroke?
Za odrasle imamo predstavo Butalce. Mislim pa, da odrasli uživajo tudi v recimo Zvezdici zaspanki, ki je zelo nostalgična pravljica. Imamo tudi starejše pravljice, kot so Sovji grad, Vragov svak … stare pravljice, recimo za starejše otroke.
Ali igrate samo v muzeju ali tudi gostujete?
Tudi gostujemo. Imamo namreč zanimiv premični oder. Gostujemo, kamor nas povabijo. Največ na abonmajih, pogosto nas povabijo šole in vrtci … Dvakrat smo nastopali tudi v Lutkovnem gledališču v Ljubljani, v SiTi Teatru …
Kako pa vaše nastope sprejemajo gledalci?
Moram reči, da so vsi zelo navdušeni, predvsem pa šokirani, ko pridejo v dvorano in vidijo kako majhen je oder. Po predstavi lutke vedno prinesemo ven in gledalci so šokirani, kako so majhne. Na odru so namreč videti velike, drugače pa niso. Gledalci zelo uživajo, ko jim jih prinesemo pokazat, saj jih lahko malce pobožajo in se z njimi pozdravijo.
Z društvom nadaljujete tradicijo lutkarstva v Hrastniku. Kaj to pomeni za vas?
Ko smo ustanovili društvo, smo se v statutu zavezali, da nadaljujemo marionetno oziroma lutkarsko tradicijo v Hrastniku. S tem se trudimo, izdelujemo pa tudi že svoje lutke. To počne naša Špela, ki se je ustvarjanja priučila na delavnici LGL-ja. Jože Bovhan lutke obleče in jim sešije kostumčke. Izpostavila pa bi, da nas malce skrbi, saj smo vsi že starejši, v povprečju 65 let, in zelo si želimo novih članov, predvsem mlajšega kadra.
Bi lahko to rešili s kakšnim krožkom?
Ja, letos smo se na pobudo hrastniškega župana povezali s šolami in vrtci. Špela bo tam poskusila z mentorstvom, saj si želimo marionete približati otrokom. Otrokom smo se predstavili tudi pri projektu NVO v šoli in jih poskusili navdušiti. Je pa težko vzgajati tako mlad kader. To bo trajalo. V društvu pričakujemo starejše od 40 let, ki že imajo službo in otroke ter imajo malce več časa za proste dejavnosti.
Kakšni so vaši načrti?
Na vsak način želimo naslednje leto odigrati novo premiero. Katero, pa še ne vemo.
MP in SB
Foto: Branko Klančar
