Na god sv. Gregorja, 12. marca, prihaja pomlad, dnevi postajajo svetlejši.
Včasih so rokodelci, kot so čevljarji in kovači, prenehali delati ob umetni svetlobi. Takrat se tudi ‘ptički ženijo’, zato je praznik povezan z zaljubljenci.
Ta dan se vrže v vodo tudi luč in različni predmeti, kar je veljalo v preteklosti kot moč novega rojevanja. Na Slovenskem je najbolj znano praznovanje na Gorenjskem, še posebej v Tržiču, Kropi, Kamni Gorici in v Železnikih.
Gregorčki se spuščajo ob rekah ali potokih. Zadnje čase so organizatorji kulturna ali turistična društva, krajani pa prirejajo delavnice, kjer se z otroki pripravljajo na ta dogodek.
Tako je bilo tudi v Rimskih Toplicah, kjer so si na predvečer, 11. marca, že drugič organizirali to praznovanje. »Lani je prišlo na našo ‘obalo’ ob Savinji okoli 20 krajanov, letos pa okoli 50, čeprav straši po deželi koronavirus,« je dejala Milena Suhodolčan.
V Ljubljani in okolici so bili v preteklosti mnenja, da imajo ptički ta dan gostijo in da na vsakem grmu visi pogačica. Zato so otroci brskali po grmovju in iskali ptičjo gostijo. In včasih so jim starejši celo kaj pustili skrito v grmu.
V pripravah je sodelovala tudi vsestranska Anita Napret iz Sedraža. »Potrudili smo se, da so bile lučke otrok na majhni, leseni deščici, ki se je lahko kmalu ujela v grmovje in tako ni onesnaževala reke.«
Rimljani so prepričani, da bo privabil dogodek naslednje leto še več obiskovalcev.
Besedilo in foto: Fanči Moljk
