Društvo generala Maistra za Zasavje (DGMZ) je 23. junija v Hrastniku počastilo pomemben zgodovinski dogodek in skupaj z Občino Hrastnik odkrilo spominsko ploščo 24 Maistrovim borcem iz Zasavja.
Po do sedaj znanih podatkih je bilo borcev iz Zasavja 24. 13 iz Hrastnika – Alojzi Ambicijoza, Pero Cestnik, Avgust Dolinšek, Jože Groznik, Ivan Homšek, Jože Jager, Jože Kotar, Anton Obermajer, Franc Orožin, Franc Salobir, Franc Strašek, Herman Zornik in Josip Draksler, sedem iz Trbovelj – Franc Filač, Alojz Germ, Janez Gorenc, Ivan Majnik, Velibart Perdih, Miroslav Razinger in Jakob Železnik, ter štirje iz Zagorja – Jože Medvešek, Mirko Perme, Ivan Slapar in Albert Satler.
Spominsko ploščo so skupaj odkrili: predsednica Zveze društev General Maister Slovenije mag. Lučka Lazarev Šerbec, župan Občine Hrastnik Marko Funkl in predsednik Društva generala Maistra za Zasavje Radigoj Perger. Navzoči so bili tudi predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih območnih ter občinskih združenj ter članice in člani DGMZ.
Dogodek so izvedli v okviru praznika Občine Hrastnik in praznika dneva državnosti ob 30-letnici samostojne Slovenije.
Slovenija letos praznuje 30 let samostojnosti, lastne državnosti, soočanja z uspehi in tegobami ter iskanja dobrih zgodb za napredek celotne družbe in države. K oblikovanju današnje podobe države so ogromno prispevali junaki, ženske in moški, ki so v preteklosti z orožjem ali peresom vlekli niti razvoja in celo žrtvovali lastno življenje za svojo domovino.
Od novembra leta 1918 do poletja leta 1919 so prostovoljni borci na Gorenjskem in spodnjem Štajerskem pregnali nemško oblast s svojega slovenskega ozemlja ter osvobodili in utrdili slovenske etnične meje, ki so tako postale dokončne severne meje tedanje Slovenije. Prostovoljci so bili različnih verskih in strankarskih prepričanj, izhajali so iz različnih socialnih okolij, vsem pa je bilo enotno ohraniti slovensko etnično ozemlje v mejah slovenske države. Kljub nasprotovanju takratne Narodne vlade v Ljubljani in močni tuji vojaški podpori nasprotnikom, so v zavzetem delu slovenskega etničnega ozemlja odstranili nemške občinske in okrajne organe, ukinili šolanje in sojenje v nemškem jeziku ter preprečili ponemčenje še večjega dela slovenskega ozemlja.
General Rudolf Maister, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. Slovenski domoljubi generala Maistra cenijo kot odličnega generala, ki svoje borce ni polariziral, ampak podpiral neustrašnost, pogum in pripadnost narodu. Brez njega bi se zgodovina verjetno pisala povsem drugače. Vprašanje je, če bi leta 1991 sploh dočakali samostojno slovensko državo. Temelje so nam položili prav general Maister in njegovi prostovoljci, borci za severno mejo.
Da doprinos teh fantov in mož ne bo nikoli pozabljen, so jim v zahvalo in večen spomin odkrili spominsko ploščo. To so postavili v Hrastniku, saj je bilo največ borcev prav iz tam. Posvečajo jo nepozabnemu spominu na vse zasavske mladeniče in može, ki so se v ljubezni do svoje domovine pridružili vojski generala Maistra, s katero so se bojevali za dobrobit Slovencev, za ohranjanje slovenske kulture, jezika ter nastanek lastne države, ki bo sama krojila svojo usodo v miru, slogi in prijateljstvu s sosednjimi državami.
Domoljubje je med vsemi vrednotami prav posebna in ljudem v zasavskih občinah globoko ukoreninjena vrednota. Zato jo negujmo! Velika dejanja v preteklosti nas zavezujejo, da smo skrbni tudi v prihodnosti, da se povezujemo in ne razdvajamo. Da poskrbimo, da spomini na te dogodke ne zbledijo, ampak jih prenašamo iz generacije v generacijo.
V Društvu generala Maistra za Zasavje pripravljajo tudi razstavo, ki jo bodo predstavili jeseni ob počastitvi praznika Rudolfa Maistra.
Savus
Foto: DGM za Zasavje
