Zgodovina nas spominja na to, da je bila psihološka nestabilnost vzrok mnogih nesprejemljivih dejanj, ki so privedla do množičnih katastrof. Zato je najpomembnejši mir in spokoj v duši in notranje ravnovesje. Za to pa rabimo urejene pogoje za življenje, urejene delovne razmere, zdravo okolje in svet bo lepši. Takrat pa Zasavci ne bomo več največji porabniki antidepresivov.
Zasavci razmišljajo o (svetovnem) miru
David Bacali, modni oblikovalec, Kisovec:
Joj, ne bi rad odgovarjal v smislu »prizadevam si za svetovni mir«. Mislim, da se mora vsak človek najprej pomiriti sam s seboj, da lahko mir širi naprej v svoje okolje, družbo …
Jasmina Janjić, predsednica ZKD Hrastnik in Kulturnega društva Svoboda Dol pri Hrastniku:
Mislim, da si za mir ne prizadevamo dovolj. Divjajo vojne, ljudje se prepirajo za malenkosti, na pomembne stvari v življenju pa pozabijo, mislijo na svojo korist, na sočloveka pa premalo, … Ne mečem vse v isti koš, so izjeme. A dostikrat bi si želela, da bi te izjeme lahko naredile tisto razliko in korak na bolje, ne pa da ima običajno ravno nasprotna stran večji učinek. Meni največ pomeni notranji mir. Dokler si miren v duši, imaš mirno vest, lahko premikaš gore. Mogoče pa bi morali na tem narediti največ. Čisto vsak bi moral poskrbeti za svoj notranji mir. Mogoče sem naivna, a dokler ne poskrbimo za tega, ga tudi v svetu ne bo.
Rok Zupanc, direktor CSD Trbovlje:
Svetovna politika bi za mir na svetu morala narediti precej več, kot dela. Težko je razumeti, da je v 21. stoletju toliko vojn in trpljenja, ki bi ga ključni odločevalci lahko preprečili. Zame osebno mir pomeni prijetno, umirjeno popoldne z mojo družino, v naravi, na sprehodu ali pri raznih športnih aktivnostih, s katerimi si krajšamo čas.
Katja Mikula, ravnateljica Glasbene šole Trbovlje:
Žal živimo v obdobju, ko se besede »mir« ne razume. Vsaj jaz tako vidim. Mir se prične najprej v nas samih, v najintimnejšem prostoru našega doma, v okolju kjer živimo in delamo. Skratka mir je treba najti najprej v sebi in ga prenesti v svojo okolico. Iz tega lahko šele izhaja »mir«, s katerim se povezuje ta dan »miru v svetu«. Kako lahko otroke naučimo pomena te besede, če odraščajo v divjem času, ko se vsem mudi, ko primanjkuje strpnosti in potrpljenja, ko vsak najprej vidi sebe, potem šele (mogoče) tistega zraven sebe, vse ostalo pa je itak tako oddaljeno, da se ga ne tiče. Ne tiče se nas »nemir« ljudi, ki ne vedo, kako bodo preživeli danes ali bodo dočakali jutri, če je nam relativno dobro in lahko ne glede na »jamranje«, kako nam je hudo, vsak dan spimo v svojem domu, svoji postelji, na varnem. Ko ni ravno skrb, kaj bomo dali v usta, prva stvar, s katero se zjutraj zbudimo. Ko nam je obleči se v vsaj čista in cela oblačila nekaj samoumevnega. Nam je ta navidezni »mir«, ki ga uživamo sami v našem varnem zavetju domačega okolja, res tako samoumeven, da pozabljamo, da v času, ki ga globalno oblikujejo nekateri nepredvidljivi, pa tudi predvidljivi dogodki, hitro lahko zamenja kaj hujšega, slabega? Zgodovina nas kot človeštvo res ne nauči veliko, saj vsakič na novo preizkušamo meje strpnosti, spoštovanja, sodelovanja, pomoči, empatije. In za zgled res ne potrebujemo velikega politika in misleca Mahatme Ghandija, da ugotovimo, da se da marsikaj z lepo besedo, nenasiljem, spoštljivim, konstruktivnim pogovorom in primernimi kompromisi speljati na miren način.
Martin Raušl, predsednik in trener Plavalnega kluba Trbovlje:
Verjetno ob tem dnevu vsi najprej pomislimo na svet brez vojn in konfliktov, na strpnost med narodi, verami in ljudmi. A ko vidimo, da kapital diktira politiko držav in da so v ozadju interesi držav, multinacionalk, lobijev, vidimo, da države, kot je Slovenija, nimajo moči, da bi prešle od besed k dejanjem. Podrejamo se velikim. Če samo pogledamo koliko konfliktov je po svetu, lahko z gotovostjo trdimo, da kot celota ne naredimo nič. Dober primer je OZN, brezzobi tiger, kjer kljub vetom in resolucijam po ljudeh še vedno padajo bombe in kemični strupi. Zato sem prepričan, da je človek tisti, ki lahko največ naredi za mir v družini, razredu, mestu ali državi. A le pod pogojem, da ima mir in spokoj v sebi.