Zdravko Kvržić je napisal knjigo Zgodovina krvodajalstva, ki še ni izšla. Za naš časopis je odkril nekaj zanimivosti iz knjige. »Na raziskovalni poti sem našel mnogo podatkov ter sem kot prvi raziskovalec našel dragocene in pozabljene podatke, da je bila prva uspešna transfuzija človeške krvi v Sloveniji izvedena leta 1875 v Ljubljani. Opravil jo je ugledni avstrijski primarij dr. Franz Fuxa,« pravi avtor.

Robustnemu sedemintridesetletnemu sekaču dreves je hlodovina hudo poškodovala desno nogo. Po previtju noge so bolniku svetovali, da se nemudoma odpravi na zdravljenje v Ljubljansko deželno bolnišnico. Bolnik ni upošteval nasveta in je dovolil, da ga je mesec in pol zdravil nestrokovnjak, mazač. Bolnika je zapustil potem, ko so svojci odvili rano in opazili absces (skupek gnoja) in črve, ki so jedli poškodovano nogo. Noga se je skoraj sama od sebe amputirala. Bolnik je v hudem stanju končno privolil na medicinsko zdravljenje in v ljubljansko bolnišnico je prispel v napol mrtvem stanju. Dr. Fux je po dokončni amputaciji noge in uspešni sanaciji rane bolniku s transfuzijo človeške krvi rešil življenje. Za transfuzijo iz leta 1926 uglednega dr. Adolfa Ramška, za katero se je do sedaj omenjalo, da je bila izvedena prva, sem ugotovil, da se je dejansko zgodila 23. aprila 1927.

Prelomno leto 1953

Leto 1953 je bilo izjemno velikega pomena za krvodajalstvo v Sloveniji ter v večini drugih republik socialistične Jugoslavije, saj so začele prehajati na prostovoljno, brezplačno in anonimno krvodajalstvo. Rdeči križ Jugoslavije je uradno prevzel organiziranje in promoviranje krvodajalstva. Danes te naloge v Sloveniji izvaja Rdeči križ Slovenije.

Prvo uradno brezplačno in prostovoljno krvodajalsko akcijo v Sloveniji je 27. januarja 1953 organiziral glavni odbor Rdečega križa Slovenije. Krvodajalsko akcijo so pripravili na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. Prva s strani Rdečega križa organizirana brezplačna in prostovoljna ter anonimna terenska krvodajalska akcija je bila izvedena na ponedeljek, 9. marca 1953, v sektorski ambulanti Toplice v Zagorju ob Savi. Hkrati je to bila prva terenska krvodajalska akcija Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane, kjer so rešitev za pomanjkanje krvodajalcev in krvi našli v terenskih krvodajalskih akcijah.

S prvo terensko krvodajalsko akcijo v Zagorju ob Savi je za celotno Slovenijo začelo veljati načelo prostovoljnega, anonimnega in brezplačnega darovanja krvi. Pobudnik prve krvodajalske akcije v Zagorju ob Savi je bil zdravnik specialist interne medicine in aktivist Rdečega križa dr. Danilo Gomišček. Krvodajalsko akcijo so podprli Občina Zagorje ob Savi, glavni odbor Rdečega križa Slovenije, Rdeči križ Zagorje, sindikati za organizacijo krvodajalske akcije, Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane, Zveza komunistov Jugoslavije in rudniška uprava.

Rudarji, profesorji, gospodinje …

Krvodajalci šest ur pred darovanjem krvi niso smeli zaužiti ničesar drugega kot čaj s kruhom. Na prvi dan, 9. marca 1953, so kri v Zagorju ob Savi darovali predstavniki obeh spolov v različnih starostnih dobah, ne samo iz Zagorja, temveč tudi iz širše okolice. Kri so darovali rudarji iz Zagorja iz dnevne in nočne izmene ter rudarji od drugod. Poleg rudarjev so kri darovali vsi rudniški funkcionarji, profesorski zbor gimnazije, različni drugi funkcionarji, gospodinje in različni delavci. Ta dan so zabeležili 151 krvodajalcev.

Danes se v Zagorju ob Savi lahko pohvalijo z nekaj manj kot 800 krvodajalci, ki redno darujejo kri. Na posamezni akciji kri daruje približno 250 krvodajalcev. V Zagorju ob Savi vsako leto krvodajalsko akcijo organizirajo trikrat. Razlogi za darovanje krvi so nesebičnost, predvsem pa želja za pomoč ogroženemu življenju. Območno združenje Rdečega križa Zagorje ob Savi s svojimi krajani plemenito in ponosno neguje tradicijo krvodajalstva.

Zdravko Krvžić

Foto: OZRK Zagorje ob Savi


Viri in literatura Zgodovine krvodajalstva (Zdravko Krvžić):

  1. Fux, F. (1875). Transfusion in Krain. Aerztliches Correspondenzblatt für Böhmen, 1875, p. 230.
  2. Fux, F. (1875). Transfusion in Krain. Laibacher Zeitung, 31. 5. 1875, p. 881
  3. Fux, F. (1884). Kochsalztransfusion als Prophylaktikum. Wiener medizinische Wochenschrift. Nr. 31, 2. 8. 1884,p.1 – 2.
  4. Černič, M. (1927). Prva transfuzija v Sloveniji. Jutro letnik 8, št. 114, str.. 4.
  5. Sledimo vsi prvim brezplačnim krvodajalcem. Slovenski poročevalec str. 1, 28. 1. 1953, letnik 14, številka 23 [internet]
  6. Tovariš (1953), letnik 9, številka 6. V Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani, str. 4, 6. 2. 1953.
  7. Zgleden primer človekoljubne zavesti. Slovenski poročevalec str. 3, 15. 3. 1953. Številka 62, letnik 14

Zdravko Kvržić je po izobrazbi diplomirani zdravstvenik z dolgoletnimi strokovnimi izkušnjami na področju krvodajalstva. V privatnem življenju je temeljito raziskal zgodovino krvodajalstva v Sloveniji in v svetu, ker obožuje zgodovino in, ker je krvodajalstvo ena od največjih človekoljubnih dejavnosti s pestro zgodovino in z veliko izzivi ter uspehi. Napisal je knjigo o zgodovini krvodajalstva, za katero še ni našel založnika, vendar se je kljub temu odločil, da predstavi javnosti nekaj pomembnih podatkov.