Eli Evelina Pregelli je modna oblikovalka, ki mode ne mara spremljati. Ljubljančanka, ki jo je v Trbovlje pripeljala ljubezen, ustvarja pod blagovno znamko Evelina Apparel in ponuja halje, kimona in maske iz različnih materialov – njen cilj je, da si oseba, ki nosi njen kos, vzame trenutek zase.
Lahko na kratko predstavite svojo znamko Evelina Apparel?
Poudarek je na ženstvenosti. To so izdelki, ki so prijetni za nošnjo, ključno je, da se, ko to oblečeš, počutiš »fajn«, si vzameš trenutek zase, saj vsi preveč hitimo. Čisto drugače se počutiš, če oblečeš nekaj prijetnega – to oblečeš samo zase, to je tvoj moment. Sicer že šivam tudi stvari, ki se lahko nosijo za ven, ampak poudarek je na udobju za doma.
Iz kakšnih materialov so vaši izdelki?
Uporabljam vse, od svile do bombaža, satena, poliestra, veliko čipk. Letos imam v planu bombažno kolekcijo.
Ali v svojem ustvarjanju sledite začrtanim modnim smernicam?
Ne. Ne maram preveč spremljati modo, ker se mi zdi, da imaš potem kar eno sliko v glavi, kaj drugi delajo in zdi se mi, da čisto podzavestno potem pobereš kakšno idejo od koga drugega. Navdiha ponavadi ne dobim iz mode, ampak iz kakšnih čisto drugih stvari, na primer vzorcev, ploščic, elementov notranjega oblikovanja, potem pa to povežem z blagom. Pri nas ni ravno bogate izbire blaga in če si nekaj zamislim pa potem ne najdem primernega blaga, sem zelo razočarana.
Kako je prišlo do nastanka znamke Evelina Apparel?
Znamka je prišla čisto spontano, kar začela sem šivati. Najprej sem sicer šivala oblačila iz svile, hlače, oblekice in podobno. Prvo kolekcijo sem izdelala takoj po srednji šoli, obiskovala sem srednjo oblikovno šolo. Potem pa mi je prijateljica, s katero sva bili takrat sodelavki, rekla, če lahko za njeno zabavo na temo pižam naredim spalno masko, pa sem si rekla, da bom poskusila.
Kako dolgo že obstaja vaša znamka?
Mislim, da sem začela s spletno prodajo leta 2012. Tudi prej sem šivala, ampak nisem toliko prodajala, ker nisem vedela, kako in kaj, poleg tega takrat še ni bilo toliko spletnega nakupovanja.
Ste svoje kreacije že predstavljali na kakšnih modnih revijah?
Lani so me povabili na slovenski poročni sejem, na katerem je bila tudi modna revija. Drugače pa prav na modnih revijah ne, razstavljala sem že na poročnem sejmu v Dublinu, se pa bolj držim spletne prodaje, ker je bolj enostavna.
Navdih, ste rekli, črpate iz stvari okrog sebe, ne iz mode. Kakšen pa je miselni proces, o čem razmišljate, ko šivate?
Najraje tipam materiale in obračam blago, ga pomerjam po sebi, da vidim, kako bi kaj padlo. To mi daje ogromno navdiha, ker je to vse odvisno od blaga. Razmišljam o tem, kako bom združila udobje in praktičnost, in o tem, kakšne občutke mi vzbuja blago. Zelo redko delam skice. Včasih se res trudim narediti kolekcijo, ker vem, da je že čas, pa ne morem na silo. Pride pa dan, ko imam ogromno naročil in bi raje delala kaj novega, takrat bi lahko naredila 100 novih krojev (smeh).
Šivate vsak dan?
Vsak dan, samo ob koncih tedna si trudim vzeti premor od šivanja. Takrat delam stvari, ki jih lahko postorim tudi od doma, recimo splet.
Kaj pa delate, ko ne šivate?
Kaj veliko časa za hobije ni, ponavadi sem ves dan v studiu. Rada klepetam s prijateljicami, rada se hecam, smejim, rada pogledam kakšno serijo. Drugače pa, odkar sem tu doma, rada grem na kak sprehod. Meni se Trbovlje zdijo, kot da sem na morju (smeh). Vse je blizu, vse je peš – čisto drugače kot v Ljubljani. Dobro se mi zdi, da grem lahko povsod peš, v trgovino, na kavo, vse je blizu. Če imam prost dan, grem pa v Ljubljano, v mesto. Sobotno jutro v Ljubljani je nekaj najboljšega.
Kako dolgo ste že Trboveljčanka?
Sem sem prišla lanskega maja, s partnerjem pa sva se spoznala oktobra, novembra leto prej. Poznala sva se približno pol leta, ko sem v Trbovlje hodila za vikende, maja pa sem kar ostala. Nikoli prej nisem bila v Trbovljah. Res sem mislila, da je to majčken kraj, kot ena vas, pa sem bila presenečena. Všeč mi je bilo, ker se mi zdi, da so tu ljudje bolj povezani, pa ta MCT – ko so mi znanci razlagali, da hodijo tja igrat družabne igre, sem bila presenečena, da to sploh obstaja. Meni je mami govorila, da so to počeli, ko je bila majhna. V Ljubljani je vsak sam zase, ni toliko časa za druženje. Preveč je motenj, pa trgovin …
Se pridružujete igranju družabnih iger?
Sploh na začetku smo se res veliko družili, to mi je bilo res všeč. Čisto drug tempo življenja. Zdi se mi, da sem se tu res umirila. Vsi se mi smejijo, ampak meni je kot na morju.
Imate iz Trbovelj tudi kakšne stranke?
Kar veliko se jih je oglasilo. Prej sem mislila, da ne bo nikogar, ampak je kar zanimanje.
Ko šivate, vas v studiu spremlja kuža Mopsi. Vam kaj pomaga pri ustvarjanju?
To ne (smeh), je pa zelo dober v tem, da ko je ura sedem, osem in če še vedno šivam, pride pod mizo in začne skakati vame. In takrat morava iti, ker ne bo odnehal. In tudi to je dobro.
Koliko izdelkov naredite na dan?
Odvisno od tega, koliko je nek izdelek zapleten. Haljica, na primer, vzame več časa. Odvisno tudi od tega, kako različne izdelke izdelujem. Če delam recimo 20 istih mask, jih lahko naredim veliko hitreje.
Se imate še vedno namen osredotočati na tuj trg ali se boste bolj posvetili prodaji pri nas?
Še vedno imam 90 odstotkov prometa gotovo iz tujine, kjer tudi veliko butikov prodaja moje stvari. V Sloveniji moje izdelke prodaja samo Babushka Boutique, v tujini pa jih je malo več, to so butiki, ki prodajajo darila, darilne pakete, ki vključujejo moje izdelke.
Sami pogosto nosite svoje kreacije?
Ja, brez maske sploh ne morem zaspati, tako da imam ob postelji vsaj dve. Če je slučajno ne najdem, sem kar malo sitna.
Jo ima vaš partner tudi?
Ko potuje, jo ima vedno s seboj, drugače pa ne, pravi, da je dovolj temno. Vendar v bistvu ne gre za to, da je temno. Vsaka motnja v sobi te lahko zmoti in čeprav še vedno spiš, ne spiš več tako trdno. Maska pa vse motnje blokira in zaradi tega lahko bolj trdno spimo in si res odpočijemo. Veliko ljudi ne verjame, dokler ne poskusijo. Ko smo bili z družbo na Filipinih, sem vsej skupini, sedem nas je bilo, dala maske. Najprej so bili nekoliko skeptični, potem pa so ugotovili, da je to nekaj najboljšega.
V kakšni situaciji si predstavljate, da stranka obleče oz. si nadene vašo kreacijo?
Še vedno je veliko nevest, ki zjutraj na dan poroke nosijo halje, da ne dajejo oblačil čez glavo zaradi ličil. Želim tudi, da se stranke počutijo lepe. Veliko punc najprej reče, da so izdelki lepi, vendar one nimajo časa za to. Potem, ko poskusijo, pa mi pišejo z navdušenjem in to je meni najlepše. Kar naprej imam v glavi slike žensk iz starih filmov, ki so sedele pred tistimi mizicami in si nanašale ličila. Tega žal ne delamo več.
Besedilo in foto: Martina Drobne
