Aromaterapija
Spoznala sem moškega, kateri mi je nudil aromaterapijo. Mojemu aroma terapevtu je ime Robert. Je ločenec, živi v hiši skupaj s svojo materjo. Svojo mater zelo spoštuje in ji ugodi v vseh njenih kapricah. Njegova gesta je pohvale vredna in vem, da bi bilo življenje z njim čudovito. Je dober, umirjen človek, kakršen le malokdaj zaide na mojo pot. Prava oaza miru.
Ampak kaj, ko pa moje življenje ni hotelo v pristan. Robert ima malce nenavaden vsakodnevni ritual. Vsak dan zajtrkuje konzervirane ribe s čebulo. Njegova mati mu vsak večer postreže s skledo solate, ki vsebuje ogromno česna. Zdravilna moč česna blagodejno vpliva nanj, saj je čil in krepak. Skratka vizualno je lep moški, tudi njegova športna postava je zavidanja vredna. Ampak… poljubljanje z njim, je pa povsem druga zgodba.
Na prvem zmenku me je peljal na pokopališče, kjer sva sedela na klopci. Res čudovit ambient! Sprva mi je njegova umirjenost godila, saj sem bila ravno v turbulentnem obdobju. Ob njem sem se povsem umirila in tako je bil najin odnos v ravnovesju. Imel pa je imel eno samcato napakico. Njegov zadah, zame aroma terapija, ha ha. Kot bi se poljubljala s česnom in čebulo. Včasih sem mu pred poljubljanjem ponudila žvečilni gumi. Preden me je povabil k sebi domov, sva hodila seksati v naravo. Najin ljubezenski kotiček verjetno ni služil samo nama, kajti tla so bila posuta z odvrženimi kondomi in robčki.
Svoj avto sem parkirala ob njegovega, odprla okno, saj me je na zadnjih sedežih potrpežljivo čakal moj pes. Joj, če bi znal govoriti, bi imel povedati marsikaj sočnega. Sama pa sem se presedla v Robertov avto, kjer sva imela seksualne ceremonije. Zaradi njegovega zadaha, sem se večino časa izmikala poljubom. S časoma mi je Robert vse bolj zaupal in me povabil k sebi domov. Predstavil mi je svojo mater, na katero je bil zelo navezan. Njegova mati je bila ljubiteljica kokoši. Zadaj za hišo je imela postavljen večji kokošnjak obdan s travnikom, kjer je vsak dan pasla kure.
Tisti dan sem tudi sama sedela ob njej in skupaj sva pasli piške. V glavi mi je odmevala pesem iz otroštva :”Piške sem pasla, jaz sem pa rastla.” Vse bolj kot sem spoznavala Roberta, vse bolj sem se ob njemu pričela dolgočasiti. Kadar sem bila pri njemu na obisku, sva sedela na sedežni in gledala TV, šport – golf. Kljub temu, da je imela njegova mama sobo čisto na drugem koncu hiše, sem morala počakati, da je šla spati. Namreč, šele takrat me je Robert odpeljal v svojo spalnico, ki je bila v zgornjem nadstropju.
Od samega čakanja pa me je sla po seksu minila. Kljub temu, da je bil dober človek, enostavno nisem mogla biti več z njim. Besede, da ga zapuščam, sem želela zaviti v vato. Ni mi bilo vseeno zanj. Moj pes ga je imel zelo rad. Še dolgo je žalostno strmel za njim. Tako rad ga je imel. Ampak, morala sem iti. V resnici ni nihče kriv. Včasih se ljubezen preprosto ne zgodi.
Sanja Svetlina
Fotografije so simbolične
