Novembra lani je KS Šentgotard dobila nov svet KS. Vodi ga (ravno tako sveži) predsednik Martin Gaberšek, geolog in ljubitelj zgodovine, ki s sokrajani še vedno poprime za udarniško delo.
Je delo predsednika KS naporno?
Odvisno od dneva. Zaenkrat še ni bilo preveč naporno; večinoma se s krajani lahko vse zmenimo, ljudje so razumevajoči. Je pa kar naprej nekaj, nikoli ni konca. Nikoli ne veš, kdaj se bo kaj zgodilo. Tudi za vikende in praznike moraš biti na razpolago.
Kako, da ste kandidirali za predsednika KS?
Pred mano je KS en mandat vodil moj brat Simon Gaberšek. Pred volitvami je cel svet KS rekel, da ne želijo več, pa sem poskusil jaz – malo za hec, malo zares.
Kateri so glavni izzivi, s katerimi se soočate?
Glavni izzivi so trenutno tekoče zadeve, kot je na primer vzdrževanje cest, sploh ob pogostih nalivih. Imamo še precej makadamskih cest, zato tudi spodbujamo, da bi se malo več asfaltiralo, ampak to so dolgoročni cilji. Investicija bi bila velika in KS sama tega ne zmore. Skrbimo tudi za pokopališče v Šentgotardu, ki si ga delimo z več vasmi iz sosednjih občin Lukovica in Trojane. Ker se v te vasi priseljuje veliko novih družin, bo v prihodnosti potrebno premisliti, če bo naše pokopališče še dovolj veliko. Tako, da je eden izmed dolgoročnih načrtov tudi morebitna širitev pokopališča. Večji izzivi so torej bolj dolgoročne narave.
Ste imeli letos ob neurjih hude težave s cestami?
V bistvu smo imeli letos kar srečo, da je bilo v naši KS, za razliko od preostalih KS v občini, vse dokaj normalno, brez večjih vremenskih nevšečnosti. Izvajali smo redna vzdrževanja, posipanje peska, urejali kakšne dodatne kanale, prepuste, podobno kot vsako leto.
Koliko pa namenite za vzdrževanje cest?
Iz občinskih proračunskih sredstev letno dobimo 9000 evrov; to je za vzdrževanje, zimsko pluženje … Koliko nam ostane za vzdrževanje, je odvisno od zime. Kakšno leto nam kaj ostane, včasih porabimo malo več. Treba je preudarno ravnati z denarjem, pa se nekako izide.
Kako sodelujete s krajani?
V redu. Če ima kdo kakšne želje, me pokliče, ali pa se srečamo. Večinoma so krajani pripravljeni delati tudi brez plačila; zavedajo se, da je največkrat treba, da sami kaj naredimo. Pripravljamo tudi čistilne akcije z lepo udeležbo, od starih do mladih.
Ste se tudi vi, preden ste postali predsednik KS, udeleževali takšnih akcij?
Tudi. Na primer pri čistilnih akcijah, pa tudi po vasi se večkrat dogovorimo in gremo kaj očistit, požagat kakšno drevje ob cestah … Tako je bilo in je še.
Kako pa sodelujete z občino?
Do sedaj zelo v redu. Glede tekočih zadev smo skoraj vsakodnevno v stiku z občino in to sodelovanje je odlično. Pri večjih stvareh so predstavniki občine, tudi gospod župan, na razpolago za sestanke, pogovore, tako da dobro sodelujemo. Je pa logično, da je proračun takšen, kakršen je, želje pa so velike. Vedeti moramo, da se ne da narediti vsega, kar bi želeli.
S čim pa se še ukvarjate poleg vodenja sveta KS?
Po poklicu sem geolog. Delam na Geološkem zavodu Slovenije, sem mladi raziskovalec in zaključujem doktorat. Doma imamo še manjšo kmetijo, ki je bratova, na kateri tudi malo pomagam. Rad preberem kakšne zgodovinske stvari, pobrskam o zgodovini naših krajev. V bistvu sta mi služba in vodenje sveta KS letos vzela največ časa in ga je za kaj drugega že zmanjkovalo.
Kateri kotiček v KS je vaš najljubši?
Cela krajevna skupnost je lepa, ker je dosti odmaknjena, v naravi. Mogoče je moj najljubši kotiček na hribu nad cerkvijo, od koder je lep razgled.
Ste rojen Zagorjan?
Ja, že vse življenje sem tu, tudi moja družina že več generacij živi v teh krajih.
Martina Drobne
Foto: osebni arhiv
