Od vlaganja v raziskave in razvoj, gospodarske infrastrukture do kakovosti bivanja
V Ankaranu so 4. in 5. novembra potekali Slovenski regionalni dnevi 2026 z osrednjo tematiko konkurenčne regije za kakovostno življenje, s poudarkom na vprašanju kaj je delovalo v prejšnji perspektivi in je potrebno prenesti v načrtovanje nove.
Izpostavljene teme
Med pomembnimi izpostavljenimi temami za Zasavje so odpravljanje strukturnih razvojnih zaostankov zaradi izhoda iz premoga, sodelovanje regije z državo pri uresničevanju načel skladnega regionalnega razvoja, uspešno izvajanje investicij Sklada za pravični prehod v kombinaciji z drugimi evropskimi viri in investicije lokalne skupnosti v ustvarjanje pogojev za kakovost bivanja v regiji.
Naložbe v Zasavju
Direktorica RRA Zasavje Anja Šerc je sodelovala na dveh okroglih mizah s tematiko pospešene ekonomske preobrazbe regije ter o regijskih strateških dokumentih v praksi. Predstavila je izsledke osnutka Študije pametne specializacije, ki jo je RRA Zasavje izvedla v sodelovanju z Zasavsko gospodarsko zbornico. Rezultati se povezujejo s konkretnimi naložbami, ki nekdanjo rudarsko regijo že spreminjajo v visoko inovativno razvojno okolje, ki aktivno ustvarja pogoje za kakovost življenja.
V Kisovcu deluje Center DUBT Kemijskega inštituta, prva javna raziskovalna organizacija v regiji, ki razvija baterijske rešitve, vodikove tehnologije in tehnologije za zajem ogljika. Vreden je 32,1 milijona evrov, od tega je 27,3 milijona zagotovil Sklad za pravični prehod. V Trbovljah na nekdanjih rudniških površinah nastaja obrtno-industrijska cona Lakonca, z 9,8 milijona evrov največja razvojna naložba v zgodovini občine z Dewesoftovim Mestom akrobatov v nastajanju. Občina Hrastnik v sodelovanju s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije izvaja največjo regijsko investicijo zadnjih 30 let v stanovanjsko naselje Résnica s 84 javnimi najemnimi stanovanji v vrednosti okoli 12 milijonov evrov, ki je bilo v Ankaranu predstavljeno kot primer dobre prakse na nacionalni ravni.
Skupnostna povezanost
Temelj teh premikov je regijska odpornost in robustnost: energetska infrastruktura, tehnično znanje, odpornost na spremembe, največji delež javnih najemnih stanovanj na prebivalca, spoštovanje kulturne dediščine in močna skupnostna povezanost. Zasavje za raziskave in razvoj nameni 1,9 % BDP, kar je četrti najvišji delež med slovenskimi regijami, čeprav BDP na prebivalca dosega le 54 % slovenskega povprečja. V regiji deluje 49 podjetij na področjih slovenske strategije pametne specializacije, med 15 analiziranimi pa jih je kar 14 visoko inovativnih. Razvojna specializacija gradi na industrijski tradiciji, ki jo nadgrajujejo nove tehnološke plasti: napredna proizvodnja, energetika in razogljičenje, merilni sistemi, biotehnologija in digitalne komponente.
Da razvojna usmeritev na temeljih dediščine in močnih lokalnih verig vrednosti prava, potrjuje tudi raziskava ZRC SAZU o skritih industrijskih prvakih. Prof. David Bole je v svoji predstavitvi izpostavil, da od 302 identificiranih podjetij jih 183 deluje v občinah z manj kot 30.000 prebivalci (60%). Pomembno za Zasavje: v starejših industrijskih okoljih, kakršno je Zasavje, so podjetja tesneje vpeta v lokalno okolje, zato več njihovega uspeha ostane v kraju. Udeleženci so ob tem poudarili, da je kakovost bivanja, od stanovanj do dostopnih storitev, enako pomemben dejavnik konkurenčnosti kot gospodarstvo, saj odloča o tem, ali bodo ljudje v regiji ostali.
Pogled v prihodnost
Pogled je bil usmerjen tudi v naslednjo finančno perspektivo 2028–2034, za katero se pripravljata nacionalni in regionalni načrt, nov okvir pa naj bi veljal od 1. januarja 2028. Zasavje bo strateški del regionalnega razvojnega programa pripravilo do konca leta 2026, sledi akcijski program vlade. Pri tem bo posebna pozornost namenjena nadgrajevanju investicij, odgovarjanju na trende v okolju in vprašanju demografskih sprememb ter privabljanju talentov.
Udeleženci so poudarili, da potrebujejo regije dolgoročne, stabilne in predvidljive vire financiranja, možnost kombiniranja različnih virov ter mehanizem za predhodno pripravo projektov, saj morajo biti projekti pripravljeni za razvoj, ne le za razpis. Izkušnje preteklega obdobja, ko se je več kot 90 % projektov dogovorov za razvoj regij zaključilo šele po letu 2020, kažejo, da morajo biti zreli projekti pripravljeni pred objavo razpisov. Pri tem imajo pomembno vlogo regionalne razvojne agencije, ki so bile prepoznane kot ključne podporne institucije na regionalni ravni. Sodelovanje regijskih institucij, države in Evropske komisije v Zasavju je dobra popotnica za optimističen pogled v prihodnost, so prepričani.
Savus
Foto: RRA Zasavje
