Kašelj je eden izmed najpogostejših simptomov, zaradi katerega poiščemo zdravniško pomoč. Najpogosteje kratkotrajni kašelj povzročajo akutne okužbe dihal z virusi, bakterijami ali drugimi mikroorganizmi. Zaradi prevelike vzdraženosti dihalnih poti ob okužbi lahko kašelj vztraja še nekaj časa tudi po ozdravitvi.
Da bi ustrezno ukrepali ob pojavu kašlja, je potrebno ugotoviti, kakšen kašelj nas muči. V osnovi gre za dve obliki kašlja. Poznamo suh kašelj, brez izkašljevanja sluzi, ki potrebuje pripravke za umirjanje kašlja in moker (produktiven) kašelj, z izkašljevanjem sluzi, ki potrebuje pripravke za lajšanje izkašljevanja. Pri tem je dobro vedeti, da je lahko suh kašelj le predhodna faza produktivnega kašlja. V začetni fazi obolenja je lahko namreč sluz pregosta, da bi jo lahko s kašljem učinkovito izločili. Kašelj zato občutimo kot suh. Izbirati moramo zato med zdravili, ki pomagajo pri izkašljevanju (ne med zdravili, ki kašelj blažijo). S tem tudi zmanjšamo dovzetnost pljuč za dodatne bakterijske okužbe.
Kašelj lahko blažimo tudi brez uporabe zdravil. Za odpravo in lajšanje kašlja je pomembno zaužiti dovolj tekočine. Priporočajo se večje količine toplih napitkov, ki pomagajo tudi k hitrejši obnovi sluznice, ki so jo poškodovali mikrobi. Pri kašlju z izločkom koristijo tudi inhalacije pare. Te pomagajo utekočiniti izloček iz pljuč, topel vlažen zrak pa deluje pomirjujoče na dihala. Podobno tudi vlaženje zraka v prostoru deluje blagodejno na dihala. Pomembno je tudi redno čiščenju nosne votline (izpiranje s fiziološko raztopino večkrat dnevno). Kadar kašelj sproža sluz, ki zateka v žrelo iz nosne votline, se za krajši čas priporoča tudi uporaba zdravil v obliki kapljic ali pršil za nos (t.i. nosnih dekongestivov). Ti zmanjšajo oteklost nosne sluznice, z zmanjšanjem izločanja sluzi pa se zmanjša tudi njeno zatekanje v grlo. Posebej pomembno je, da dihal ne dražimo dodatno z dražljivci, kot so cigaretni dim in da se izogibamo gibanju v onesnaženem zraku.
Čeprav torej poznamo več načinov, kako kašelj olajšamo, pa je hkrati kašelj tudi opozorilni znak, ki ga ne smemo zanemariti. Pri kratkotrajnem – akutnem kašlju moramo obiskati zdravnika, če kašelj spremljajo alarmantni znaki in simptomi, kot so povišana telesna temperatura (nad 38,6 ◦C, merjeno pod pazduho), močno znojenje ponoči, rumeno zeleno obarvan gost ali krvav izmeček, rožnat ali bel penast izmeček, bolečine, piskanje v prsih, lajajoč kašelj ali težko dihanje, utrujenost, oteklost gležnjev in zasoplost ali če se kašelj pojavi pri otroku mlajšemu od enega leta. Obisk zdravnika je potreben tudi, kadar se kašelj poslabša ob obrokih hrane, če se uležemo ali se pojavlja le ponoči. Samozdravljenje tudi ni primerno, kadar se kašelj ob zdravljenju po tednu dni ne izboljša ali celo poslabša, ali v primeru sočasnih obolenj, kot so astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, kronični bronhitis, popuščanje srca ali gastroezofagealna refluksna bolezen (bolezen, ki nastane zaradi vračanja želodčne vsebine v požiralnik). Dobro je vedeti, da tudi nekatera zdravila lahko povzročajo kašelj. Če se kašelj pojavi kmalu po začetku jemanja novih zdravil, je zato na mestu nasvet pri farmacevtu in zdravniku.
Pa ne pozabimo – kašelj ima pomembno vlogo tudi pri prenosu okužbe. Zato dosledno upoštevajmo higieno kašljanja in kihanja: uporaba papirnatega robčka, ki ga po uporabi varno odvržemo v najbližji koš za smeti, če pri sebi nimamo robčka, kihamo in kašljamo v zgornji del rokava, če to naredimo z roko, pa si jo takoj umijemo.
pripravnica, farmacevtski tehnik Ana Ćiković
mentorica Tanja Brvar Šuštar, mag. farm., spec.
