Kemijski inštitut je na slovesnosti v Zagorju ob Savi 2. septembra predstavil namero o postavitvi razvojnega centra za brezogljične tehnologije, ki bo zaživel v Zasavju. Podelili so tudi Preglove nagrade za izjemne dosežke na področju kemije in sorodnih ved ter doktorski štipendiji Janka Jamnika. Letošnji Preglovi nagrajenki sta dr. Mateja Manček Keber in prof. dr. Nataša Zabukovec Logar.
O novem centru
Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije (Center DUBT) bo vključeval razvoj celotnega segmenta tehnologij za zeleni prehod: vodikove tehnologije, tehnologije za zajemanje in pretvorbo ogljikovega dioksida, predvsem pa razvoj modernih baterijskih tehnologij. Pospešitev zelenega prehoda je najboljši način za dosego podnebne nevtralnosti in zagotovitev energetske neodvisnosti EU.
Center DUBT bo omogočal pospešitev prenosa znanja iz raziskovalnih enot v industrijo in komercialno uporabo. Država ga je v programu evropske kohezijske politike 2021-2027 opredelila kot operacijo strateškega pomena. Vrhunsko opremljen raziskovalni center bo del Kemijskega inštituta, več kot 1600 m2 napredne raziskovalne infrastrukture bo namreč tesno povezane z inštitutskim raziskovalnim okoljem.
Dva laboratorija v centru
Znotraj centra bosta delovala dva samostojna laboratorija – Laboratorij za razvoj, pripravo in testiranje baterij ter Laboratorij za reakcijsko inženirstvo pretvorb ogljikovega dioksida in vodika. Med glavnimi cilji centra so predvsem pilotno testiranje inovacij za potrebe industrije, izobraževanje in usposabljanje za brezogljične tehnologije, povezovanje z gospodarstvom, vključevanje v mednarodne raziskovalne tokove in razvoj visokotehnološke raziskovalne infrastrukture.
Načrtovani center bo pripomogel ne le k celostnemu prestrukturiranju Zasavja, njegov doprinos bo še kako pomemben tudi za znanstvenoraziskovalno okolje v Sloveniji in širši regiji. Omogočal bo namreč raziskave in inovacije na višjih ravneh tehnološke razvitosti, s tem pa bo zagotavljal hitrejši prenos raziskav v industrijo in v vsakdanje življenje.
Dominko o centru
»Oprema v centru bo omogočala sinergijo med znanstveniki in industrijo, ter tako hitrejši razvoj brezogljičnih tehnologij v Sloveniji. Inovativne baterijske tehnologije so nepogrešljive pri elektrifikaciji različnih sektorjev. Vzpostavitev centra in oprema, ki bo omogočala razvoj pilotnih produktov, je zato izjemno pomembna za znanost in industrijo v Sloveniji ter širše«, je povedal dr. Robert Dominko, ki bo v bodočem razvojnem centru vodil Laboratorij za razvoj, pripravo in testiranje baterij.
Likozar o vodiku
»Vodik se kaže kot ena izmed ključnih oblik shranjevanja energije, predvsem pri dolgoročnejših izzivih. Hkrati lahko skupaj z zajemom ogljikovega dioksida, ter tudi z zmanjšanjem toplogrednih izpustov, poskrbi za bolj krožno gospodarjenje z ogljikom, predvsem tam, kjer neposredna elektrifikacija ni mogoča ali smotrna«, je pojasnil dr. Blaž Likozar, ki bo v novem centru vodil Laboratorij za reakcijsko inženirstvo pretvorb ogljikovega dioksida in vodika.
Anderluh o preboju domačega znanja
»Izjemno pomembno pri vzpostavitvi razvojnega centra je, da bo pospeševal pretok prebojnega domačega znanja na področju brezogljičnih tehnologij iz laboratorijev v industrijo in na trg. To bo spodbudno vplivalo na slovensko gospodarstvo, predvsem na področju novih produktov in storitev, povezanih s prehodom v nizkoogljično družbo, za kar si moramo vztrajno prizadevati«, je dejal dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta.
Švagan o pomenu centra za Zasavje
»Regija Zasavje je bila nekoč energetska dolina in prav zaradi tega tudi močno zapostavljena. Z možnostjo odprtja razvojnega centra za brezogljične tehnologije se nam tudi na ta način odpirajo nove možnosti in boljši časi za preusmeritev v ekološko – energetsko – razvojno regijo, ki ima možnosti za razvoj visoke tehnologije, uporabo znanja, ki ga na naših tleh ne manjka, in pridobivanje novih delovnih mest. Sam se iskreno veselim novih priložnosti, da našo regijo popeljemo v svetlo prihodnost, kjer bomo gradili na znanju in sobivanju z naravo«, pa o načrtih za vzpostavitev centra dejal župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan.
Preglovi nagrajenki Manček Keber in Zabukovec Logar
Med nagradami, ki jih podeljuje Kemijski inštitut, je Preglova nagrada za znanstvene dosežke najpomembnejša. Nosi namreč ime Friderika Pregla, zdravnika in kemika slovenskega rodu, ki je bil leta 1923 nagrajen z Nobelovo nagrado za kemijo. Prestižno Preglovo nagrado 
inštitut podeljuje za vrhunske dosežke na področju temeljnih ali uporabnih raziskav, ki se lahko vzporejajo z dosežki v svetovnem merilu. Kemijski inštitut je letos podelili dve Preglovi nagradi za izjemne znanstvene dosežke, prejeli sta ju dr. Mateja Manček Keber in dr. Nataša Zabukovec Logar.
Dr. Mateja Manček Keber je višja znanstvena sodelavka na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu. Deluje na področju bazične in translacijske imunologije. Osrednja tema njenih raziskav so signalne poti Tollu podobnih receptorjev (TLR), pri čemer raziskuje predvsem njihovo vlogo v sterilnem vnetju v kroničnih boleznih, kot sta revmatoidni artritis in rak.
Dr. Nataša Zabukovec Logar je vodja Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu. Je mednarodno priznana znanstvenica na področju nanoporoznih materialov, kot so zeoliti in njim podobni materiali, ki so uporabni za sorpcijsko shranjevanje toplote in za okoljske aplikacije. kot so zajem CO2 in ostalih toplogrednih plinov.
Doktorski štipendiji Janka Jamnika
Doktorska štipendija Janka Jamnika za perspektivnega mlado raziskovalko ali raziskovalca s področja kemije in sorodnih ved, ki jih podeljuje Kemijski inštitut, so pomembna spodbuda za razvoj karier mladih. Prejemnika letošnje štipendije sta Tjaša Mlakar, magistra biokemije, ki bo doktorski študij opravljala na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo, ter Maksimilijan Adamek, magister biokemije, ki bo doktorski študij nadaljeval na Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo.
Savus
Foto: Jernej Stare
