Obala Atlantskega oceana
Namibija leži ob obali Atlantskega oceana in puščava Namib se vzdolž celotne obale spaja z morjem, kar daje naravi poseben čar. Tukaj ni borovcev, na katere smo navajeni ob sredozemski obali in pod katerimi se hladimo zaradi poletne sončne pripeke. Ni prijetnega Jadranskega morja, v katerem se poleti namakamo. In tudi ni skal, s katerih bi veselo skakali v morje.
Puščavski pesek in morska voda
Tukaj je le droban puščavski pesek, pomešan z morsko vodo. Veter, ki piha z morja, zaganja valove proti peščeni obali, ki se potem pomešani s puščavskim peskom penasto vračajo v objem oceana. Tu pa tam se ob obali sramežljivo skriva kup nizkega skalovja. Le-ti so med seboj oddaljeni na desetine kilometrov.
Obala okostnjakov
Takšna obala je med pomorščaki zelo nepriljubljena, ker je enolična in zelo slaba za navigacijo. Bengalski hladni tok, ki potuje od Antarktike proti severu, je ob zahodni afriški obali precej močan in skupaj z vetrom povzroča precejšnje valovanje morja. Ravno ti dve nepriliki povzročata pomorščakom, ki se z ladjami preveč približajo obali, precej gorja. Ladje, ki se preveč približajo obali, lahko nasedejo na mehkem morskem dnu. Zato se ob obali nahaja precej ladijskih lupin in zato se tudi ozek pas obale od obmorskega mesta Swakopmund proti severu imenuje Skeleton coast (Obala okostnjakov). Te lupine ladij so označene s smerokazi vzdolž obalne ceste, da jih lahko popotniki obiščejo.
Osvežujoča klima
Klima ob obali je povsem drugačna kot v notranjosti. Zaradi bengalskega hladnega toka je ob obali povprečna dnevna temperatura med 15 in 22 stopinjami, v njihovem poletju pa le malce višje. In skoraj venomer je megleno. Megla se razteza celo do 10 km v notranjost puščave. S tem je ob obali tudi večja vlažnost. Za popotnika, ki pride iz notranjosti na obalo, je ob obali precej hladno, saj prideš iz vročine okoli 40 stopinj na hladnih 20 stopinj. Posebnost tudi vožnja po cesti vzdolž obale. So precej gladke zaradi soli in vlage in občutek imaš, kot da voziš po ledeni ploskvi.
Kolonija tjulnev
Kljub začetni neprijaznosti je obala Namibije zelo zanimiva. Na dveh mestih s skalnato obalo se nahajajo kolonije tjulnjev. Tukaj je raj za te čudovite morske sesalce. Hladnejše morje je precej bogato z velikim ribami, ki so glavna jed na jedilniku tjulnjev.
Ena največjih kolonij na svetu se nahaja na rtu Cape Cross (prevod Rt Križ) približno 2 uri vožnje severno od Swakopmunda. Kamniti rt je dobil ime po velikem kamnitem križu, ki ga je tam postavil portugalski pomorščak Diogo Cao v začetku leta 1486. Velja za prvega Evropejca, ki je stopil na namibijska tla. To območje je tudi nacionalni park.
Območje za ogled številčne kolonije tjulnjev je zelo lepo urejeno. Tako rekoč se sprehajaš po podestu, ki se nahaja skoraj sredi te kolonije. Vsepovsod je polno odraslih živali in njihovih simpatičnih in ljubkih mladičev. Dogajanje je izredno zanimivo. Občutek imaš, da se stalno kličejo med seboj in zganjajo precejšen hrup. Nekateri se sončijo in so pri miru. Tam nekje na sredini se pretepata dva samca obkrožena z gledalci. Pa samica renče odganja drugo samico, ker se ji je preveč približala. V morju se prekopicavajo telesa tjulnjev in sprašuješ se, kako lahko plavajo, ker jih je toliko.
Tjulenčki
Tjulenčki pa so posebna zanimivost. Zehajo, se raztegujejo, valjajo po mivki, kličejo mame in le redki so pri miru. Zelo zanimivo je opazovati, kako mladiči sesajo pri materah. Mati se obrne na bok ali hrbet, mladiček pa hitro zagrabi za sesek. Čudili smo se, kako lahko mama ve, da mladiček, ki želi sesati, ni njen, ker ona gleda vstran. Narahlo ga odrine s plavutjo »češ, ti pa nisi moj«. Sesati dovoli le svojemu mladičku. Okoli tjuljnjev se smukajo galebi, pa tudi posamezen šakal motreč za zalogaji hrane. Neprijeten je le smrad, ki se širi naokoli, vendar pogled na te ljubke miroljubne živali odtehta vse.
Flamingi
Na severni polovici obale se nahajajo tri mesta: manjše mesto Henties Bay, letoviško mesto Swakopmund in nekaj kilometrov južneje še globokomorsko pristanišče Walvis Bay. Na južnem delu Walvis Baya se nahaja velika plitva laguna, kjer so našli zatočišče flamingi. Tam najdete na stotine teh prelepih rožnatih ptic na dolgih nogah, ki se sprehajajo po plitvi vodi in z ukrivljenimi kljuni iščejo hrano. So zelo miroljubni in se ne dajo preveč motiti zaradi številnih obiskovalcev, ki jih ogleduje z obale.
Rožnato morje nad gladino morja
Nenadoma jih del poleti in v nizkem letu zaokrožijo naj preostalimi v vodi ter se ponovno spustijo nedaleč stran na prazen prostor v laguni, kjer nadaljujejo z iskanjem hrane. Na let takega »oblaka« flamingov je res čudovit pogled, saj so videti, kot bi drseli po zraku. Ko ena skupina pristane, se v zrak dvigne druga skupina, nato še tretja in tako naprej. Zdi se, kot da bi rožnato morje valovalo nad gladino morja. Opazovalcu se kar ne da zaključiti z občudovanjem te prelepe kolonije flamingov.
Ob obali, predvsem v okolici mest in številnih prostorov za kampiranje, lahko opazujemo številne galebe, nagajive črne kormorane in ponekod tudi zelo zanimive in postavne pelikane.
Kopanje
Nič nisem omenil kopanja v morju. Morje je hladno in veliko dni v letu precej valovito. Na veliko mestih ob obali so nameščene table za prepoved kopanja. Urejenih je le nekaj manjših plaž, zaščitenih z valobrani, kjer se je možno kopati v njihovih poletnih mesecih (december, januar in februar), ko je vreme topleje in valovanje morja šibkejše. Ker pa se morska voda meša s puščavskim peskom, je potrebno pričakovati ne preveč prijetno izkušnjo, saj pesek zapolni vse luknje in pore v vašem telesu.
Jani Zore
Foto: Jani Zore
