Na današnji dan leta 2018 je umrl Tine Lenarčič, publicist, velik poznavalec planinstva, rudarstva, Trbovelj in z njimi povezane literature. Bil je med gonilnimi silami različnih velikih projektov v Trbovljah, med drugim gradnje delavskega doma in urejanja planinskih koč.
Tine Lenarčič se je rodil 4. novembra 1924 v rudarski družini v Trbovljah. Odraščal je v enem izmed trboveljskih rudarskih naselji, v Glažuti.
V Zasavju in Sloveniji so ga poznali predvsem po publicistični dejavnosti, ki je obsegala predvsem rudarstvo in Trbovlje. Bil je vsestransko dejaven, najbolj na kulturnem in družbenem področju.
Poklicna pot
Tine Lenarčič je bil po osnovnem poklicu inženir organizacije dela. Na trboveljskem rudniku se je zaposlil med drugo svetovno vojno v računski pisarni zunanjega obrata. Vso delovno dobo je služboval na rudniku. Dolga leta je bil tajnik rudnika, potem vodja splošnega sektorja in kasneje še delovne skupnosti kombinata REK Edvard Kardelj. Upokojil se je leta 1986.
Povojno bogato delo
Po vojni je bil eden od utemeljiteljev trboveljske knjižnice, tajnik gradbenega odbora Delavskega doma Trbovlje, ustanovitelj društva likovnikov RELIK, nepoklicni tajnik Zavoda za kulturo, pobudnik gledaliških in opernih abonmajev. Od leta 1936 je bil član Šuligojevega Trboveljskega slavčka. Zraven je bil pri gradnji otroške bolnice v Trbovljah, pri gradnji in urejanju planinskih domov na Mrzlici, Kumu in Prehodavcih. Nasploh je bil dolga leta med vodilnimi člani trboveljskega planinskega in turističnega društva, po upokojitvi pa se je aktivno vključil tudi v delo društva upokojencev.
Plodovit avtor
Tine Lenarčič je rasel ob rudarskih pesmih in zgodbah. Ni bil edini, bil pa je eden tistih, ki je rudarsko kulturo in dediščino vzljubil tako močno, da ju je ohranjal in prenašal zanamcem.
Lenarčič je avtor 20 knjižnih enot. Prav gotovo je bil med največjimi poznavalci trboveljske in rudarske zgodovine. Kot publicist je svoje prispevke objavljal v Zasavskem tedniku, na trboveljskem radiu, časopisu Delo in v Zasavcu, Planinskem vestniku, bil je ustanovitelj glasila Srečno, ki ga je urejal polnih 22 let.
Rudarska dediščina
Še posebej pomembni za ohranjanje rudarske dediščine sta knjigi Slovenske rudarske pesmi ter Rudarske zgodbe in pripovedi. Prva je izšla leta 1983, druga pa leta 2004. V knjigi rudarskih pesmi je zbral pesmi, ki so jih pisali slovenski pesnice in pesniki ter so povezane z rudarskim življenjem in delom. Je zanimiv pregled in prerez tovrstne literature in pomemben prispevek k zgodovini slovenskega pesništva. Prav tako so tudi rudarske zgodbe in pripovedi obogatile literarno zgodovino slovenskega naroda.
Leta 2009 je izšla njegova obsežna knjiga o Trbovljah, v kateri je bilo strnjenih 20 let raziskovanja, zbiranja gradiva in pisanja. Knjigi je nadel pomenljiv naslov: Trbovlje po dolgem in počez.
Bogata zapuščina
Napisal je še knjige: Gradnja Delavskega doma Trbovlje (1956), knjigo 60 let planinstva v Trbovljah (1973), Dvajset let delavskega doma Trbovlje (1976), Obrt in podjetništvo v Trbovljah – ob 30 letnici Območne obrtne zbornice Trbovlje (zbral in uredil) (2000), Trbovlje, z dušo in srcem, poezija (2002), Stan rudarski, bodi nam pozdravljen! – praznovanje dneva rudarjev nekdaj in danes, zbornik, (2004).
Lenarčič je bil prejemnik številnih visokih priznanj. Leta 2005 je postal častni občan občine Trbovlje. Prejel je najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije in najvišja priznanja Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Umrl je 5. marca 2018 v Trbovljah.
MP
Foto: arhiv Savus, Celjskozasavski.si
Viri in literatura
Robert Čop, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, Celjskozasavski.si, 2019
Robert Čop, osebni pogovor z Lenarčičem (poletje 2013)
Marko Planinc, Mi smo pa od tam doma (Radio Kum Trbovlje), 2009
Marko Planinc, osebni pogovor z Lenarčičem (2009)
Javni sklad za kulturne dejavnosti, obrazložitev nagrade, (2000)
E-revir (spletni portal), Rudarske pesmi in pripovedi, Katra Hribar Frol, 2006
