Zasavski muzej Trbovlje letos praznuje 70. obletnico delovanja. Kustosinja Jana Mlakar Adamič, ki se od ZMT-ja poslavlja, je ob tej priložnosti izdala publikacijo z naslovom Muzej smo vsi! ZMT 70 let, v kateri je izpostavila zastopnike prevladujočih poklicnih skupin in dejavnosti v Zasavju.
Vsak ponedeljek in četrtek ob 17. uri objavljamo dele iz publikacije. Preberite prejšnjo objavo.
Rudarski inženirji, izumitelji, inovatorji
Rudarski inženir vodi delovni proces pod in nad zemljo, izvaja predpise in standarde, projekte, načrte in meritve, pripravlja razvojne naloge. Spremlja varnostne in tehnološke razmere v rudniku, vodi akcije ob izrednih dogodkih.
Dolgo vrsto inženirjev, izumiteljev, inovatorjev iz Zasavja v zadnjih letih nadaljuje mlajša generacija, zbrana predvsem v Dewesoftu in podjetniškem pospeševalniku Katapult.
Valentin Osredkar je za svoje inovacije prejel evropske nagrade in tudi najvišjo slovensko nagrado za iznajdbe – nagrado Sklada Borisa Kidriča. Najbolj poznana je njegova jamska stojka Valent.
Anton Stergaršek je bil gradbeni projektant, specialist za gradnjo hidroelektrarn, zaradi izjemnega projektantskega opusa pri rojakih imenovan tudi graditelj elektrarn.
Franc Jenčič je bil kemijski inženir, pobudnik ustanovitve finomehaničnega oddelka v Centralnih rudniških delavnicah, iz katerega je nastala tovarna Mehanika, inovator, avtor analitske tehtnice in avtor čistilne naprave, ki je preprečevala, da bi Savo vsak dan onesnažilo 50 ton premogovega prahu.
Boštjan Roš, gradbenik, rojen v Hrastniku v napredni družini Roš, je v 19. stoletju na ozemlju današnje Slovenije, Srbije, Avstrije in Hrvaške načrtoval in gradil železniške proge. V Beogradu je ustanovil podjetje za gradnjo železniških prog, cest in mostov ter za odpiranje kamnolomov. Čeprav je živel in deloval v Srbiji, je ostal zaveden Slovenec, v njegovi beograjski vili pa so se od leta 1890 naprej shajali slovenski politiki, inženirji in novinarji.
Avguštin Podlunšek, inovator in mojster cizelerskega poklica, se je rodil v Hrastniku. Po lastni zamisli je izdelal stroj za izdelovanje baterijskih leč. Bil je inovator več manjših izboljšav pri delu s stroji, izpopolnjeval se je v Mehiki, v Pančevu je po mehiškem vzoru zagnal tovarno ampul. Po vrnitvi v Hrastnik je bil do upokojitve zaposlen v hrastniški steklarni. Svoje znanje je prenašal na mlajše rodove.
Tone Bantan, slovenski kmetijski strokovnjak (kmetijsko inženirstvo) z Dola pri Hrastniku, se je posvečal posodabljanju kmetijske proizvodnje. Je avtor prve slovenske knjige o kmetijskem strojništvu.
Ivan Skrinjar, tehnik, je s sodelavci izdelal načrt za pralni stroj. Pridobil je jugoslovansko patentno pravico za izboljšavo in v Trbovljah je bila že leta 1956 proizvedena serija prvih električnih pralnih strojev v takratni Jugoslaviji.
Stane Pintar, človek izvirnih pristopov za reševanje zapletenih tehnoloških postopkov. Njegovo delo na področju polprevodniške tehnologije je tovarni Iskra omogočilo močan ekonomsko-tehniški napredek in konkurenčnost na svetovnem trgu.
Seznam še zdaleč ni popoln.
Jana Mlakar Adamič
Foto: ZMT
Med letoma 2000 in 2006 je predavala na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Zasavska regija. Poučevala je etnologijo. Leta 2006 je bila pobudnica ustanovitve Muzejskega kluba ZMT, ki ga je vodila do leta 2012.
Za svoje delo je dobila več priznanj, med drugim je leta 2010 za monografijo Kaj pa vi sploh delate? prejela stanovsko priznanje Slovenskega etnološkega društva – Murkovo priznanje.
#muzejskaknjižnapolica #zmt70let