Zasavski muzej Trbovlje letos praznuje 70. obletnico delovanja. Kustosinja Jana Mlakar Adamič, ki se od ZMT-ja poslavlja, je ob tej priložnosti izdala publikacijo z naslovom Muzej smo vsi! ZMT 70 let, v kateri je izpostavila zastopnike prevladujočih poklicnih skupin in dejavnosti v Zasavju.
Vsak ponedeljek in četrtek ob 17. uri objavljamo dele iz publikacije. Preberite prejšnjo objavo.
Umetnost
Trbovlje. Trbovlje so. Množina. Trbovlje so bile tretje največje strnjeno naselje v Sloveniji in največje naselje neavtohtonega prebivalstva, priseljencev in potujočega delavstva, nameščenega uradništva in javnega uslužbenstva, pa tudi strokovnjakov od vsepovsod. Ene je naseljeval dobiček, druge trebuh. Veliko je pripovedi o teh krajih in o mestu, no, mesta je itak največ, naselij okrog je malo, pa še ta so bolj kot ne poseljena z vrnjenimi iz mesta. Tudi izmišljenih pripovedi je veliko, kot ona, da James Bond (Iz Rusije z ljubeznijo) na vlaku odpre okno, vidi napis Trbovlje in reče: »Kaj za vraga je to?«
In še vedno je največ zamolčanega, zlaganega, prikrojenega. Morda mi vse to bolj opazimo, ki tu živimo, in vemo, da so v tem brbotajočem loncu ob vsem, kar vidi svet, še vse sorte drugih reči, zvarek iz enolončnic. Iz vsega tega ni čudno, da je nastala podstat za grdo in lepo, za lirično in epsko in dramatično, za svetlo in temno, za Slavčke in Laibach, za Seliškarjeve Trbovlje in za Trbovlje Ervina Friza, za Delavsko godbo in vse godbenike in za Hišo z drugačno muziko, za Jutro in Une s Trbovelj, za Dolančevo Metko, Tineta Lenarčiča, Rudija Špana, za Boga v Trbovljah Ludvika Mrzela in za Uroša Zupana in vse, kar je in še bo napisal o svojih potovanjih v trboveljskih časih. Ne bi bilo lepote v akvarelih Janeza Kneza in ostrine v njegovih grafikah, ne bi bilo Hočijevega lova za belim snegom na strehah hiš v Žabji vasi, ne njegove igre z barvami na vedutah fabrik, dimnikov in zasavskih hribov. Za Cvrča in desetine relikovcev, za parke in duhovitosti grafitov, za Stojana Batiča in Pozatovega Refika, knapa, Prometeja, kakršno ime pač mu nadenemo.
In vse to, treba je vedeti, je le slab odstotek zamisli, želja in hotenj, posejanih po teh lokah, vodah in trebovljah, hribih in dolinah, ki čakajo na nove zgoraj imenovane in zamolčane v presledkih in med vrsticami.
Jana Mlakar Adamič / Aleš Gulič
Foto: ZMT
Trboveljčanka Jana Mlakar Adamič (12. 1. 1962) je nekdanja predavateljica in muzejska svetnica v Zasavskem muzeju Trbovlje. Tam zbira, dokumentira, hrani in razstavlja posamezne sklope zasavske kulturne dediščine. Objavlja tudi strokovne in poljudne članke, v katerih popularizira kulturno dediščino in zbirke matičnega muzeja.
Med letoma 2000 in 2006 je predavala na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Zasavska regija. Poučevala je etnologijo. Leta 2006 je bila pobudnica ustanovitve Muzejskega kluba ZMT, ki ga je vodila do leta 2012.
Za svoje delo je dobila več priznanj, med drugim je leta 2010 za monografijo Kaj pa vi sploh delate? prejela stanovsko priznanje Slovenskega etnološkega društva – Murkovo priznanje.
Publikacija Muzej smo vsi! ZMT 70 let je izšla pri Zasavskem muzeju Trbovlje, kjer jo lahko tudi naročite. Na tej povezavi pa lahko naročite tudi druge zanimive publikacije Zasavskega muzeja Trbovlje, ki se dotikajo zgodovine Zasavja. Izbrane publikacije, ki so izšle pred letom 2020, pa lahko kupite v času razstave Muzej smo vsi! po polovični ceni.
#muzejskaknjižnapolica #zmt70let
