Tako kot ostale hranilne snovi imajo tudi minerali v našem telesu številne pomembne vloge: so gradbene sestavine (kalcij in fosfat), regulacijske snovi (natrij in kalij), sestavni del encimov (železo, baker, cink, molibden in mangan) ter sestavni del nekaterih pomembnih molekul (jod za delovanje hormonov ščitnice, železo vezan na hemoglobin in mioglobin v krvi).
Natrij za zdrave živce in mišice
Natrij skrbi za normalno rast ter pravilno delovanje živcev in mišic. Deluje v kombinaciji s kalijem. Pomanjkanje lahko povzroči nepravilno presnovo ogljikovih hidratov. Dobri viri natrija so sol, korenje, pesa, artičoke, vložena, zelenjava, kruh … Priporočena dnevna količina je 1000 miligramov. Ker navadno uživamo preveč soli, dodaten nadzor nad vnosom natrija ne bo odveč.
Magnezij deluje proti stresu
Magnezij uravnava raven inzulina. Sodeluje tudi pri presnovi, krčenju mišic, odstranjevanju strupov iz telesa, gradnji kosti in zob ter delovanju srca in ožilja. Uravnava tudi delovanje kalcija. Če nam ga primanjkuje se počutimo slabo, smo utrujeni, imamo mišične krče, smo zaprti, mišice nam trzajo in imamo glavobole. Dobri viri magnezija so ribe, školjke, meso, otrobi, riž, žita, temna zelenolistna zelenjava, avokado, banane, kakav, gobe, morske alge, fige, limone, koruza, mandlji in lešniki. Priporočena dnevna količina je od 300 do 400 miligramov. Sodobna prehrana ne vsebuje dovolj magnezija, še dodatno pa ga izgubljamo zaradi izpostavljenosti stresu. Več magnezija potrebujejo športniki.
Železo preprečuje slabokrvnost
Železo skrbi za prenos kisika do vseh celic v telesu. Potreben je za tvorbo hemoglobina in ima pomembno vlogo pri presnovi vitaminov skupine B. Pomanjkanje povzroči slabšo zbranost, slabokrvnost, utrujenost, glavobole, krhkost las in slabšo telesno odpornost. Dobri viri železa so jajčni rumenjak, školjke, ovseni kosmiči, buče, leča, špinača, regrat, jedilna čokolada, mandlji, lešniki, fižol ter goveja, piščančja in telečja jetra. Priporočena dnevna količina je od 8 do 18 miligramov. Ženskam železa primanjkuje pogosteje kot pa moškim. Več železa morajo uživati otroci v obdobju rasti, športniki, vegetarijanci in vsi, ki okrevajo po boleznih. Zadosten vstop železa v telo lahko ovira uživanje pravega čaja, kofeina, predelane hrane, umetnih pijač, fosfatov iz mesnih izdelkov ter oksalatov iz špinače in rabarbare.
Jod je nujen za pravilno delovanje ščitnice
Jod skrbi za pravilno delovanje ščitnice, spodbuja rast in daje energijo. Pomanjkanje lahko pripelje do presnovnih motenj in pomanjkanja energije. Dobri viri joda so jodirana sol, ribe, raki, školjke, spirulina, polnovredna žita in mineralna voda. Priporočena dnevna količina je 0,150 miligramov. Potrebe po jodu se povečajo v nosečnosti.
Baker poskrbi za življenjsko energijo
Baker nam daje energijo ter skrbi za pravilno delovanje živcev in vsrkavanje železa v hemoglobin. Pomanjkanje povzroči slabokrvnost. Dobri viri bakra so gobe, grah, avokado, kakav, ribe, stročnice, zelenolistna zelenjava, česen, morske alge, oreščki, arašidi in suhe slive. Priporočena dnevna količina je 1,250 miligramov.
Cink uravnava kislinsko-bazično ravnovesje
Cink je odgovoren za normalno rast, plodnost, spolni razvoj in celjenje kože ter za delovanje encimov in imunskega sistema. Pomanjkanje lahko povzroči motnje v rasti, izgubo las, bele lise na nohtih in slabše celjenje ran. Dobri viri cinka so mlečni izdelki, školjke, ribe, fižol, kvas, lešniki, leča, tofu, bučna semena, rjavi riž, špinača, česen, kalčki in vsa beljakovinsko bogata živila. Priporočena dnevna količina je od 8,6 do 15 miligramov.
Selen kot močan antioksidant
Selen ščiti pred vplivom prostih radikalov in spodbuja presnovo. Deluje v sinergiji z vitaminom E. Pomanjkanje se kaže v spremembi barve nohtov, staranju kože, pomanjkanju energije in mišični oslabelosti. Dobri viri selena so mlečni izdelki, tunina, losos, meso, otrobi, oves, čebula, paradižnik, brokoli, zelenolistna zelenjava, gobe, česen, brazilski in indijski oreščki, orehi ter sončnična semena. Priporočena dnevna količina je 0,06 miligramov. Moški potrebujejo več selena kot ženske.
Dr. Neva Rebolj
