KS Šentgotard je ena od trinajstih krajevnih skupnosti v Občini Zagorje ob Savi. Meji na zagorske KS Čemšenik, Izlake, Mlinše-Kolovrat ter na občine Lukovica, Vransko in Kamnik. Bližina drugih občin, skupne aktivnosti in pokopališče, ki si ga delijo, po besedah predsednika sveta KS Martina Gaberška botrujejo dejstvu, da je KS Šentgotard bolj povezana s sosednjimi občinami kot z drugimi krajevnimi skupnostmi v Občini Zagorje.
Gotardovi sejmi
Zgodovina območja, kjer danes stoji KS Šentgotard, je pestra. Po tem ozemlju naj bi že v času Rimljanov potekala cesta, a te teorije, kot pravi predsednik sveta KS Martin Gaberšek, zgodovinarji še niso uspeli dokazati. Že v 14. stoletju je na ozemlju stala cerkev, posvečena svetemu Gotardu, po katerem krajevna skupnost nosi ime. Tu so se že več stoletij nazaj trgovci, obrtniki in drugi srečevali na tradicionalnih Gotardovih sejmih, za katere jim je pravico podelil sam avstrijski cesar. Sejme so prirejali po štirikrat letno, nato pa je ta običaj sčasoma zamrl. Ponovno so ga oživili po osamosvojitvi Slovenije, zdaj Gotardove sejme prirejajo vsako prvo nedeljo v maju. Hkrati s sejmom pa vsako leto poteka tudi tradicionalno romanje gasilskih društev iz okoliških krajev (tako iz občine Zagorje kot iz sosednjih občin Lukovica, Vransko in Kamnik) k svetemu Florijanu, zavetniku gasilcev. Podoba tega svetnika je v stranskem oltarju šentgotardske cerkve.
Edini v Sloveniji s tem imenom
Sveti Gotard (oziroma Godehard ali Gotthard) je živel med letoma 960 in 1038. Rodil se je v Niederalteichu na Bavarskem. Kot zelo nadarjenega dečka ga je k sebi vzel salzburški nadškof, ki mu je omogočil študij. Pri 30 letih je vstopil v samostan v Niederalteichu in po opatovi smrti prevzel njegovo vodenje. Reformiral je več samostanov. Kot škof se je zavzemal za ljudi in jim bil vedno na voljo. V hildesheimski škofiji je sezidal najmanj trideset cerkva, zato so ga zgodovinarji poimenovali največji bavarski stavbenik zgodnjega srednjega veka. Nekaj manj kot 100 let po smrti je bil razglašen za svetnika (vir: revija Ognjišče). KS Šentgotard se ponaša s tem, da je to edini kraj v Sloveniji, ki nosi to ime.
Krajani na akcijah
Poleg Gotardovih sejmov se krajani KS Šentgotard udeležujejo tudi čistilnih akcij in prireditev ob materinskem dnevu, v decembru za najmlajše pripravljajo miklavževanje, okrog praznika dela pa že tradicionalno vsako leto postavijo mlaj in organizirajo manjše kresovanje. Večino prireditev soorganizira Turistično društvo Šentgotard. Izpostava Rdečega križa pripravlja srečanja starejših.
Svet KS pomembne odločitve sprejema v prostorih nekdanje šole v vaškem jedru. Prostore si delijo s Turističnim društvom Zagorje, ki prostore trenutno prenavlja s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ki so jih dobili na javnem pozivu za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja Partnerstva LAS Zasavje.
Edina z avtocesto
Krajani KS Šentgotard so ponosni tudi na dejstvo, da je njihova KS edina v Zasavju, skozi katero teče košček avtoceste. Vendar po besedah predsednika sveta KS Martina Gaberška to s seboj prinaša tudi nevšečnosti. »Manjši problem, ki pa se stalno ponavlja,« pravi Gaberšek, »je ta, da ob glavni cesti Zagorje-AC priključek Trojane vozniki odmetavajo veliko smeti, na primer embalažo iz McDonaldsa, predvsem v gozd pod avtobusno postajo v Hrastniku pri Trojanah. Krajani to vsako leto očistimo, lastniki zemljišč ob cesti pa še večkrat med letom.«
Martina Drobne
Foto: Leon Prašnikar
