V zgodbi Dora Andrej Plevčak piše: »V taborišču Dora je bilo strogo določeno, v kakšnih rokih taboriščniki lahko dobivajo pakete. Moji mami se je nekoč zdelo zelo nenavadno, ko ni v določenem časovnem razdobju dobila nobenega pisanja od brata. Izgledalo je, kot da so taboriščne oblasti ali ukinile pakete nasploh ali pa so jih enostavno ukradle. Obupani Gvido je moji mami napisal pismo, ki je bilo zelo kratko in seveda v nemščini. Vprašanje pa je bilo, kako napisati pismo, da bo doseglo svoj namen, obenem pa ga cenzura ne bo prepoznala oziroma dešifrirala. In pametni stric je napisal takole: «Liebe Schwester, schicke noch Paketen, sonst paraschuch … . (draga sestra, pošiljaj še pakete, sicer parašuh). Starejši Trboveljčani vemo, da je bilo trboveljsko pokopališče, ki so ga leta 1971 ukinili in naredili tam sedanji mestni park, Parašuhova njiva, preden je postalo pokopališče. Mama je seveda takoj razumela, za kaj gre. Oblasti v taborišču pa so zagotovo mislile, da gre za par šuhov – čevljev, pisec pa po njihovem mnenju tega ni znal pravilno napisati v nemščini. Naslednji paket je stric dobil in tudi preostale.«
Več v knjigi Andreja Plevčaka Moje Trbovlje. Naročite jo lahko po elektronski pošti info@zasavskitednik.si ali pa po telefonu 070/788-510 (ob delovnikih od 8. do 12. ure).
ZT
