Minimalna plača se je s prvim januarjem povišala z 866 evrov bruto na 940 evrov bruto. Po novem so iz minimalne plače izvzeti tudi dodatki, na primer dodatek za delovno dobo, težje delovne pogoje ter delovno in poslovno uspešnost. V zasavskih podjetjih se bodo morali spremembam prilagoditi, GZS pa svari pred negativnimi posledicami, ki jih prinaša dvig minimalnih plač.

V večjih zasavskih podjetjih bo dvig minimalne plače pomenil konkreten poseg v plačno maso. V Steklarni Hrastnik se bo, na primer, ta dvignila za približno 300.000 evrov na letni ravni. V Steklarni dodajajo, da se bodo z dvigom minimalne plače porušila tudi plačna razmerja, saj bi njihovo ohranjanje pomenilo dodaten, milijonski poseg v plačne mase na letni ravni. Kljub vsemu bodo v izogib pretirani uravnilovki dodatna sredstva namenili za stimuliranje najboljših zaposlenih.

Uravnilovka, selitev v tujino, višji stroški

Uravnilovki se želijo izogniti tudi v podjetjih ETI in Je&Gr. V obeh podjetjih so že v lanskem letu plače povišali vsem svojim delavcem. »Cilj je bil, da se plače v naslednjem letu dvignejo vsem zaposlenim in ne le tistim z najnižjimi plačami,« so zapisali v Etiju. Razlog za to je, kot pravijo, da »bi morebitna povečana uravnilovka negativno vplivala na motivacijo večine zaposlenih«. Približno 10-odstotni dvig plač bodo v obeh podjetjih nadomeščali s povečevanjem storilnosti. V Etiju napovedujejo tudi, da bodo manj donosne programe preselili v tujino.

Ravno tega se med drugim bojijo na Gospodarski zbornici Slovenije. »Gre za večji enostranski poseg v plačni sistem, ki smo mu nasprotovali,« pravi  Staša Baloh Plahutnik, direktorica Zasavske gospodarske zbornice. Selitev proizvodnje v tujino in spodbujanje avtomatizacije na GZS navajajo kot eno od možnih negativnih posledic redefiniranja in dviga minimalnih plač. »Številna slovenska proizvodna podjetja v domači in tuji lasti že imajo svoje proizvodne obrate v državah, ki so južneje od nas, kjer so stroški dela nižji. Del enostavne proizvodnje bodo tako sčasoma prenesli v druge države, s čimer bodo Slovenijo osiromašili tudi za številna druga delovna mesta, kar bo imelo negativen učinek tudi na socialni blagajni in državni proračun,« je v lanskem članku Nevarnosti dviga minimalne plače izpostavil analitik Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc, ki kot druge možne negativne posledice navaja tudi spodbujanje uravnilovke in nižanje variabilnega dela plače, manjše zaposlovanje ranljivih skupin, prerazporejanje plačne mase, ki lahko vodi v odliv bolje plačanega kadra, ter dvig cene storitev. Ukrep po besedah Baloh Plahutnikove prinaša predvsem manjšo predvidljivost ter viša stroške dela v dejavnostih, kjer je pojavnost nizkih plač visoka. »Prav tako uvedena formula za usklajevanje minimalne plače z minimalno in maksimalno mejo pomeni, da je višina uskladitve minimalne plače v prihodnjem letu velika neznanka, kar otežuje poslovanje v delovno-intenzivnih dejavnostih,« dodaja.

Na kratki rok bo sicer višanje minimalnih plač imelo pozitivne posledice, še meni Baloh Plahutnik, dolgoročno pa bo slika precej slabša: »Kratkotrajni učinek bo za zaposlene v povprečju pozitiven, kot bo tudi za javne blagajne, saj bo s tem država prejela višje prejemke od dohodnine ter socialnih prispevkov. Določeni zaposleni bodo zaradi višje minimalne plače celo imeli manjši razpoložljiv mesečni dohodek, saj bodo v manjši meri subvencionirani pri plačilu vrtca ali prehrane v šoli. V nekaterih storitvenih dejavnostih, kot so na primer komunala in socialne storitve, se že sedaj kažejo učinki povečanja cen, kar pomeni, da se s tem zmanjša kupna moč vsem državljanom.«

Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije bo sprememba zakonodaje najbolj vplivala na podjetja v delovno intenzivnih in storitvenih dejavnostih, kjer je dodana vrednost na zaposlenega nizka in je večje število delavcev prejemnikov minimalne plače ali v razredu pet odstotkov nad minimalno plačo.

Nova zakonodaja bo vplivala tudi na podjetja, kjer kadra, ki bi za svojo delo prejemal minimalno plačo, domala ni. Tak primer je trboveljsko podjetje Kovit projekti, kjer, kot pravijo, se jim stroški ne bodo bistveno povišali, bodo pa vseeno v skladu z novim zakonom morali spreminjati plačni sistem in sistem nagrajevanja.

Bo nov zakon prinesel odpuščanja?

Vprašanje, ki si ga s strahom zastavljajo Zasavci: Lahko dvig minimalne plače pomeni, da bodo ostajali brez služb? V omenjenih zasavskih podjetjih se tega ne bojijo. V Etiju in podjetju Je&Gr bodo, kot že rečeno, višje stroške nadomeščali s povišano storilnostjo. V Steklarni v prihodnje sicer pričakujejo prestrukturiranje in zmanjševanje kadra, vendar razlog ni v povišanih minimalnih plačah, temveč v uvajanju novih tehnologij. »Steklarna Hrastnik z naložbami v avtomatizacijo, digitalizacijo in robotizacijo postavlja temelje za prehod v industrijo 4.0, kar nam bo omogočilo dodaten dvig kapacitet in kakovosti naših izdelkov,« so zapisali. »Vse te spremembe,« še dodajajo, »pa bodo zahtevale tudi nova znanja, kompetence, nove profile. V luči tega bomo v prihajajočem letu predvsem iskali strokovnjake s področja strojništva, elektro tehnike in informatike, ki bodo pomemben del pri transformaciji v industrijo 4.0. Iz tega naslova se bo predvidoma nekoliko znižalo število zaposlenih, vendar bo glavnina zmanjševanja števila zaposlenih potekala na mehki način, preko upokojitev in tako dalje.«

Izigravanje zakona

Gospodarska zbornica Slovenije je v izogib negativnim posledicam povišanja minimalne plače oktobra lani izdala nabor možnih ukrepov za ublažitev učinkov uveljavitve sprememb Zakona o minimalni plači v letu 2020 na nacionalni ravni, ravni dejavnosti in pri delodajalcih. Med drugim delodajalcem v tem dokumentu svetujejo znižanje dodatkov, ki izhajajo iz Zakona o delovnih razmerjih, in vključitev dodatkov v osnovno plačo. Ta priporočila so izzvala val ogorčenja, med drugim s strani sindikatov in tudi Levice, ki je novelo zakona pripravila. V Levici so vlado že pozvali, naj smernice GZS ostro in nemudoma obsodi. »GZS daje delodajalcem navodila, kako izigrati zakon o minimalni plači in delavce oškodovati za dodatke, ki jim pripadajo,« so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da GZS s temi priporočili skuša preprečiti dvig življenjskega standarda najslabše plačanih, s tem pa oškodovati tudi državo, ki še vedno mora revnim zaposlenim še naprej pomagati s socialnimi transferji. Vlado so pozvali tudi k preverjanju zakonitosti teh priporočil.

Na dokument so se že decembra odzvali tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. »Pravice delavcev in delavk v kolektivnih pogodbah podjetij ne smejo biti določene slabše kot v kolektivni pogodbi dejavnosti,« so zapisali, »ZSSS zato delavcem svetuje, naj se, da bi se izognili sprejemanju nezakonitih ukrepov, obrnejo na sindikate dejavnosti. Na ravni podjetij naj ne pristajajo na vključevanje dodatkov (na delovno dobo, delovno uspešnost, za nadurno, nočno, nedeljsko in praznično delo, neugodne vplive okolja, nevarnosti pri delu ipd.) v osnovno plačo ali njihovo nižanje dodatkov. Ti dodatki so lahko ukinjeni le, če se bodo ustrezno zvišale osnovne plače.«

»Omenjene spremembe je potrebno izvesti zakonito, s spremembami ustreznih pravnih podlag na ravni dejavnosti in podjetja, vključno s spremembami pogodb o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem,« pa smernice GZS komentira Staša Baloh Plahutnik in dodaja: »Prehod na nov model je potrebno izvesti s primernim prehodnim obdobjem ter z upoštevanjem varnostne klavzule, ki zagotavlja delavcu vsaj tak prejemek, kot bi ga dobil v novem letu ob uveljavitvi Zakona o minimalni plači.«

Martina Drobne

Foto: arhiv Savus, Branko Klančar (Steklarna)