Odnose na delovnem mestu pogosto krhajo tudi bolj ali manj relevantni miti o ljudeh, vodji in njihovem vedenju pri delu. Tako zaposleni kot tudi vodje ali vrhovni menedžment so le ljudje z različnimi temperamenti, različno osebnostjo in različnimi vrednotami, pričakovanji in željami. A vse to morajo znati ustrezno usmerjati, po potrebi včasih celo tudi krotiti, da lahko tim dobro dela ali da lahko učinkovito vodijo tim. V nasprotnem primeru kaj hitro miti o neustreznih šefih, škodoželjnih sodelavcih in neskončni tekmovalnosti oziroma nepovezanost med oddelki postanejo realnost, ki vpliva na počutje in na delo zaposlenih. S tem pride tudi do direktnega vpliva na učinkovitost in zadovoljstvo na delovnem mestu, pogosto tudi na njihovo zadovoljstvo v domačem okolju.

Trenkwalder nasvet: Komunicirajte med seboj in ne pozabite, da so dobre socialne veščine ključne za vašo poklicno kariero in za vaše zasebno življenje.

V kadrovskem podjetju Trenkwalder so tokrat izpostavili tri najpogosteje izražena negativna stališča glede odnosov na delovnem mestu:

1. Vodja je kriv, da se na delovnem mestu počutim slabo

Ljudje smo različni. To velja tudi za vodje. Ni skrivnost, da ima vodja premoč nad delavci, da je formalno nadrejen svojim sodelavcem. Končno je le v vlogi odločevalca. Ob tem pa zaposleni upravičeno pričakujejo, da je oziroma bo vodja odgovoren za celotno delovanje tima, za ustrezno delegiranje nalog ter tudi za optimalno razporejanje nalog, saj pozna močne in šibke plati zaposlenih v svojem timu. Tu pa v vsakodnevnih situacijah prihaja do razlik. Nekateri vodijo s pozicije moči, uživajo v vlogi vodje in to tudi na različne načine sporočajo članom svojega tima. Drugi ne znajo sprejemati raznolikosti, niso tolerantni in z neustrezno komunikacijo rušijo zdrave odnose v timu. Vse to lahko privede tudi do prekinitve delovnega razmerja: delavec poda odpoved, ker se ne vidi več v timu ali delodajalec delavca odpusti, ker ne dosega osnovnih zahtev oziroma ne izpolnjuje pričakovanj oziroma ne dosega ciljev, krši dogovore, se upira delu in različnim nujnim ukrepom. »Res je, svojega šefa si pogosto ne morete izbrati, lahko pa izberete, kako se odzovete na slabega. Niste edini, ki ste se znašli v situaciji, ko je vaš šef daleč od idealnega,« je izpostavila Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovskem podjetju Trenkwalder in dodala: »Ker ni vedno vse črno belo, preden posežete po drastičnih ukrepih (podate odpoved delovnega razmerja) ali se zapletete v spiralo obtoževanj, opravljanja in obsojanja, skušajte iskreno oceniti situacijo in pošteno razmislite, ali lahko karkoli sami naredite drugače in tako prispevate k izboljšanju odnosov.«

2. Sodelavci so krivi, da dela nisem naredil pravočasno in kakovostno (prenašanje odgovornosti …)

Delovno okolje brez nesoglasij in občasnih konfliktov ne predstavlja tiste prave realnosti. Čeprav mnogi verjamejo, da so nesoglasja na delovnem mestu nezaželena, ker odražajo napetosti, motijo člane tima pri opravljanju svojega dela in zato škodujejo produktivnosti, določene raziskave razkrivajo obratno. V mnogih primerih nekatera utemeljena nesoglasja spodbujajo boljše delovanje tima. Večina nesoglasij na delovnem mestu namreč spada v eno od dveh kategorij: konflikti v odnosih, ki vključujejo osebne spopade ali razlike v vrednotah, in konflikti nalog, ki se osredotočajo na to, kako se delo opravlja. Študije kažejo tudi, da čeprav so konflikti v odnosih res škodljivi, konflikti nalog povzročajo boljše odločitve in močnejše finančne rezultate. Zdrava razprava spodbuja člane skupine h globljemu razmišljanju, pregledu alternativ in izogibanju prezgodnjemu soglasju. Alenka Kraljič svetuje: »Preden nekoga označite, da vas ruši, se prepričajte, da ne želi biti le preveč konkurenčen in je njegov cilj premagati vse. Ocenite situacijo in se po potrebi pogovorite, na nesoglasja opozorite seveda tudi vodjo. Skrben vodja bo ugotovil, kaj sodelavce skrbi in kako jim pomagati.«

3. Tekmovalnost med oddelki bo dvignila učinkovitost

Osnova srečnega in zdravega delovnega mesta je spoštovanje, ki se odraža tudi v sprejemanju ljudi okrog nas. Odraža se tudi v toleranci, da vidimo sočloveka iz različnih zornih kotov, da spoštujemo njegovo (morebitno) drugačnost in da tudi sami vlagamo čas, energijo in trud v dobro odnose. Res pa je, da je konkurenca med zaposlenimi neizogiben del poklicnega življenja večine ljudi. Odkrito ali lahko tudi drugače – nezavedno, večina podjetij ustvarja dinamiko, v kateri zaposleni med seboj tekmujejo za priznanja, bonuse in napredovanja. Morda ima tekmovanje pozitiven vpliv na zaposlene v določenih situacijah, a ustvarjanje takšnega okolja lahko prinaša tudi neželene posledice. Med drugim tudi to, da timi vidijo le svoje lastne cilje, ne pa tudi ciljev celotnega podjetja.

Savus

Fotografija je simbolična