Danes so poštarji po Zasavju že raznosili najnovejšo število Savusa. Za vse tiste, ki ga še niste imeli možnosti prelistati, objavljamo uvodnik.
Zasavje
Poslušam gasilce, poslušam županjo. Poslušam cestarje, poslušam ljudi. Poslušam komunalce, poslušam politike. Slišim … Hmmm.
Poslušam Berginca, poslušam Sopotnika. Poslušam Popotnika, poslušam Krežeta. Slišim … Mmmmm.
Berem o bivalnem centru, sončni elektrarni, prijaznih točkah, pirhih, češnjah, srečnih, ki živijo. In mi je fajn.
Slišim o matematikih, zagorskih pleharjih, Peterlinu, dolskih pevkah, Niki Barič in Stoklasu, rokerjih Ivančkih, Hermanu in Mihajliku, zagorskih čebelarjih, zdravilkah, pa tistih, ki so dobrodošli med nami in nam bodo lepšali svet. Vsi ga lepšajo.
Vesel sem, da je tistega, kar prinaša nasmeh na naša lica, veliko več, kot onega, kar nam mršči čelo. Ni presenečenje, da za radosti skrbijo ljudje, ki se razdajajo brez velikega denarja. Največ radosti v naša življenje prinašajo uspehi, ki so povezani s srčnostjo, znanjem, sodelovanjem, prodornostjo in vizionarstvom …
Ne morem si kaj, da ne bi pomislil ob gasilskih zgodbah na enostavno rešitev: združiti zasavske gasilce v Zasavski gasilski zavod, postaviti center nekje v TET, kjer je prostora več kot dovolj, izvoz v vse tri občine precej blizu, financiranje pa za vse tri občine cenejše, kot je današnje. Jasno, da tega ne bo, ker je bolje (in lažje) biti petelin na domačem kupu gnoja, kot pa se trem petelinom drenjati na enem. V Zasavju se niso mogli zmeniti niti za skupni nakup visoke lestve za reševanje, kaj šele, da bi bili sposobni vizionarsko postaviti na noge skupno gasilsko enoto.
Slišim, da se sicer zahtevna sanacija brežine na Zasavki tako vleče, ker je to ena zadnjih možnosti za večji zaslužek s podobnimi deli v Sloveniji. Verjetno je to le natolcevanje nezadovoljnih voznikov po Zasavki, ki sedaj vsak dan izgubljajo deset minut, litre bencina in nekaj živčnih končičev pri vožnji čez Slačnik.
Zasavska politika se utaplja v smeteh in se bo še nekaj časa. O Cerozu danes ne pišemo posebej, je pa seveda to tema, ki bo močno zaznamovala letošnje leto in vprašanje je, kdo bo pojedel juho, ki je bila zelo zelo vroča. Počasi pa se ohlaja in sedaj jo bo treba počasi pričeti srebati – pa naj bo to komu po volji ali pač ne.
V današnjem časopisu boste, kot po navadi, našli več besed o zasavskih uspehih. Zasavke in Zasavci premikajo takšne in drugačne meje na različnih področjih. Pravzaprav so uspešni v vsem, česar se lotijo. In veseli smo, da lahko pozitivne zasavske zgodbe nosimo v vaše domove.
Marko Planinc
