Dolgi covid ali postcovidni sindrom so različni simptomi in znaki, ki vztrajajo po okužbi s SARS-CoV-2. Tako kot akutni covid-19, lahko tudi dolgi covid prizadene številne organe in organske sisteme (dihalni, srčno-žilni, nevrološko-psihični, želodčno-črevesni in mišično-skeletni). Med težavami v ospredju so utrujenost, dispneja (zasoplost), zmanjšana telesna zmogljivost, rahlo povišana telesna temperatura (okrog 37,5 °C), težave s koncentracijo, težave pri iskanju besed, motnje spanja, mišične bolečine, glavobol …
Opredelitve dolgega covida so različne. Najbolj enostavno pa dolgi covid opredelijo kot posledice, ki vztrajajo še štiri tedne od začetka okužbe s SARS-CoV-2, oz. od začetka bolezni covid-19 in jih ne moremo pripisati drugim boleznim. Dolgi covid se lahko razvije pri vsakem bolniku s covid-19, ne glede na resnost bolezni ali načine zdravljenja. Težave vztrajajo različno dolgo – npr. izguba okusa in vonja lahko vztraja do 12 mesecev.
Diagnostični kriteriji še niso standardizirani, zato tudi še ni kvalitetnih podatkov o pojavnosti in pomenu/vplivu te bolezni. Glede pojavnosti so najbolj oprijemljivi podatki britanskega Urada za nacionalno statistiko (UK Office for National Statistics, ONS), kjer ocenjujejo, da je po petih tednih po začetku okužbe pojavnost dolgega covida 22,1 %, po 12 tednih pa 99 %.
K vztrajajočim težavam so bolj nagnjene osebe, ki so prebolele težko obliko bolezni, pogosto pa se pojavi tudi po blagi obliki bolezni – pogosteje pri ženskah kot moških, najpogosteje v starostnem obdobju med 35–69 let, pri bolnikih z astmo.
Težave dolgega covida osebi pogosto v veliki meri uničijo kakovost življenja. Lahko so stalno prisotne, nihajoče ali pa se po navideznem izboljšanju povrnejo nenapovedano, kar bolnika vrže iz tira, ga zelo vznemiri in lahko povzroči psihične težave (anksioznost, depresija, izolacija, …).
Kronična utrujenost je glavna manifestacija in najpogostejši simptom dolgega covida, saj ima približno 60 % oseb po 12 tednih še vedno tovrstne težave.
Zasoplost je prisotna pri 43,4 % osebah po 60-ih dneh od začetka bolezni. Pogosto imajo bolniki z dolgim covidom tudi bolečino (občutek pritiska in teže) v prsnem košu in dolgotrajni kašelj.
Glede na rezultate različnih raziskav je pri osebah, ki so prebolele covid-19 dolgotrajna izguba vonja in okusa med 11–45,1 %.
Kaj lahko storimo sami?
Zdravljenje bolnikov z dolgim covidom zahteva multidisciplinarni pristop. Blažji simptomi se lahko lajšajo z enostavnejšim simptomatskim zdravljenjem (npr. bolečine s paracetamolom, kašelj z zdravili za lajšanje kašlja). Bolniki s hujšimi simptomi pa lahko potrebujejo specifično terapijo. V vsakem primeru pa se svetuje posvet z zdravnikom o resnosti in vztrajanju težav.
Obstaja že nekaj priporočil, kako zdraviti, vendar pa so še vsa dokaj nedodelana, saj se z novim raziskavami spreminjajo in dopolnjujejo.
Priporočila klinike Mayo glede obvladovanja dispneje vključujejo dihalne vaje, posebne raztezne vaje in položaje telesa, akupresuro, masažo in zdravila, ki jih predpiše zdravnik.
Po nekaterih podatkih lahko pri dolgotrajni izgubi vonja in okusa (več kot 2 tedna) stanje izboljša jemanje omega 3 maščobnih kislin (2000 mg dnevno).
Poleg tega se priporoča »vohalni trening« z vonjanjem različnih močnih vonjav – eterična olja evkalipta, nageljnovih žbic (2x dnevno nekaj tednov).
Glede na vrsto kašlja – moker ali suh – lahko pomagajo različne učinkovine ali prehranska dopolnila (N-acetilcistein, izvleček bršljana, …).
Za več nasvetov smo vam na voljo v naši lekarni.
Tjaša Flere Pušnik, mag. farm., spec.
Lekarna Pušnik Trbovlje
