Danes, 15. septembra, praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini, državni praznik, ki pa ni dela prost dan. Spominjamo se 15. septembra leta 1947, ko je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske.
Državni praznik praznujemo vse od jeseni leta 2005. Vlada zaradi varčevalnih ukrepov osrednjo državno proslavo ob tem prazniku prireja vsakih pet let, sicer pa ga obeležujejo razne lokalne občine in kulturne organizacije.
Osrednja državna proslava ob 74. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini, ki so jo poimenovali Tujega nočemo, svojega ne damo, je bila letos v soboto, 11. septembra, v Idriji. Med drugimi se je je udeležil predsednik republike Borut Pahor, ki je izpostavil pomen življenja v sožitju. »Mislim, da je dovolj prostora za vse, da lahko živimo skupaj, je pa tak čas, da se moramo potruditi. Ta proslava je bila lepa za vse Primorce in upam, da tudi za vse Slovence,« je dejal Pahor.
Ob koncu prve svetovne vojne je Primorska pripadala italijanskemu ozemlju. Prepovedana je bila uporaba slovenskega jezika, petje slovenskih pesmi in branje slovenskih knjig. Pouk v šolah je bil izključno v italijanskem jeziku. Slovenske priimke pa so celo spreminjali v italijanske.
Po drugi svetovni vojni pa so se zmagovalci (zavezniki) srečali v Parizu in podpisali tako imenovano pariško mirovno pogodbo, v kateri so med drugim sprejeli tudi odločitev, da se Jugoslaviji ponovno priključijo nekatera ozemlja, ki jih je po prvi svetovni vojni izgubila. Pod Italijo je tako prišla Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina, pod Jugoslavijo pa preostali del Primorske, Istra z Reko, vsi otoki in Zadar z okolico. Priključitev Primorske je za Slovence pomenilo ponovno oblast nad ozemljem, kjer so živeli Slovenci in dostop do odprtega morja.
Večina Primorcev, ki so pred to odločitvijo več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra leta 1943 pod nacistično okupacijo, se je tako pridružila matičnemu narodu tedanje jugoslovanske federacije. Izven slovenskih meja pa je sicer ostalo še 140.000 Slovencev.
SB
Fotografija je simbolična
