nedelja, 23 junija, 2024

Iz te kategorije

Dan vrnitve Primorske k matični domovini

Vrnitev Primorske matični domovini

Danes, 15. septembra, praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini, državni praznik, ki ni dela prost dan. Spominjamo se 15. septembra leta 1947, ko je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske.

Državni praznik praznujemo od jeseni leta 2005. Vlada zaradi varčevalnih ukrepov osrednjo državno proslavo ob tem prazniku prireja vsakih pet let, sicer pa ga obeležujejo razne organizacije in občine.

Letos osrednjo proslavo prireja Združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica. Potekala bo v Opatjem selu v soboto, slavnostni govornik bo bivši predsednik države Milan Kučan.

Ob koncu prve svetovne vojne je Primorska pripadala italijanskemu ozemlju. Prepovedana je bila uporaba slovenskega jezika, petje slovenskih pesmi in branje slovenskih knjig. Pouk v šolah je bil izključno v italijanskem jeziku. Slovenske priimke pa so celo spreminjali v italijanske.

Po drugi svetovni vojni pa so se zmagovalci (zavezniki) srečali v Parizu in podpisali tako imenovano pariško mirovno pogodbo, v kateri so med drugim sprejeli tudi odločitev, da se Jugoslaviji ponovno priključijo nekatera ozemlja, ki jih je po prvi svetovni vojni izgubila. Pod Italijo je tako prišla Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina, pod Jugoslavijo pa preostali del Primorske, Istra z Reko, vsi otoki in Zadar z okolico. Priključitev Primorske je za Slovence pomenilo ponovno oblast nad ozemljem, kjer so živeli Slovenci in dostop do odprtega morja.

Večina Primorcev, ki so pred to odločitvijo več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra leta 1943 pod nacistično okupacijo, se je tako pridružila matičnemu narodu tedanje jugoslovanske federacije. Izven slovenskih meja pa je sicer ostalo še 140.000 Slovencev.

Predsednica države dr. Nataša Pirc Musar je v poslanici ob prazniku zapisala:« Imena padlih, vklesana v kamnita obeležja, so imena zavednih Slovencev, ki so padli v boju za svobodo svojega naroda. Tudi njim gre zasluga, da danes živimo v svobodi in demokraciji. Teh žrtev ne smemo nikoli pozabiti.

A prav tisti, ki so izkusili grozote tistega časa, najbolje vedo, kako zelo v vsaki vojni trpi družba, koliko težko popravljive škode med ljudmi se zgodi vedno, kadar odloča orožje. Zgodovina bi morala biti dobra učiteljica, a še vedno trajajoča vojna v Ukrajini kaže, da nekatere nauke včasih prehitro pozabimo.

Spomin na pomembne dogodke iz slovenske zgodovine je treba ohranjati in negovati, poskuse revidiranja slovenske zgodovine ter zlorabo teh tem v politične namene, pa vedno znova glasno obsoditi. Mlade moramo zato ozaveščati o pomenu prehojene poti, ki je vodila v samostojnost naše države in jim hkrati položiti na srce, da je mogoče probleme reševati drugače,  ne s silo in z oboroženimi spopadi.«

Predsednik vlade dr. Robert Golob pa je ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini v poslanici med drugim zapisal: »Danes je Primorska zgled sožitja in solidarnosti med ljudmi. Nesebična pomoč in sodelovanje temeljita na dialogu, skupnih projektih in zavezi k spoštovanju demokratičnih vrednot, na katerih stoji naša družba. Ponosen sem na kulturne in gospodarske uspehe Slovencev v Italiji in vesel, da njihova vez z matično domovino ostaja trdna. Številne čezmejne izmenjave, med njimi Evropska prestolnica kulture Nova Gorica–Gorica v letu 2025, nas utrjuje v zavezi, da je prihodnost tega območja lahko samo skupna. Temelji na poznavanju lastne zgodovine in identitete, na sprejemanju drugačnosti ter v sožitju in razumevanju izkušenj iz preteklosti kot opomniku miru in spoštovanja. Srečno, draga Primorska, z dvignjeno glavo korakaj v nov čas!«

Savus

Foto: arhiv Savus


 

Isti avtor