četrtek, 6 februarja, 2025

Iz te kategorije

Alergija na hrano

Reakcije na hrano so pogoste in jih lahko razdelimo na dve kategoriji: alergija na hrano in ostale reakcije. Pomembno je poznati razliko med temi odzivi.

Alergija

Alergija na hrano se razvije, ko se naš imunski sistem nenormalno odzove na enega ali več beljakovin v hrani. Alergične reakcije lahko privedejo do resnih, življenje ogrožajočih reakcij.

Ostale reakcije na hrano povzročajo neprijetne simptome in so pogostejše od alergije na hrano (npr. laktozna intoleranca, zgaga, zastrupitve s hrano, …).

Pri osebah s »klasično« alergijo na hrano se razvijejo protitelesa (IgE) na določene beljakovine v hrani. Ko se oseba ponovno sreča s to beljakovino, se le-ta veže na protitelesa in posledično se sproščajo kemikalije, ki povzročajo simptome alergijske reakcije. To se večinoma pojavi nekaj minut do 2 uri po zaužitju. Simptomi so lahko po vsakem stiku hujši, ni pa to pravilo.

Najpogostejši simptomi

  • Koža – srbenje, rdečica, izpuščaji (koprivnica) ali otekanje.
  • Oči – srbenje, solzenje, rdečica, zatekanje okolice oči.
  • Nos in usta – kihanje, smrkanje, nosna kongestija, otekanje jezika, kovinski okus.
  • Grlo in pljuča – težko dihanje, neprestan kašelj, občutek teže v pljučih, piskanje v pljučih, otekanje grla in srbenje grla, hripavost, sprememba glasu, občutek dušenja.
  • Srce in krvni obrok – omotica, šibkost, omedlevica, hiter/počasen/nereden srčni utrip.
  • Prebavni sistem – slabost, bruhanje, trebušni krči, diareja.
  • Živčni sistem – anksioznost, zmedenost.

Navzkrižna alergija

Ali ste vedeli, da lahko pri 50% ljudi, ki imajo seneni nahod, pride do navzkrižne alergije na hrano? Oseba, ki je alergična na pelod ambrozije, je lahko alergična tudi na jabolko, breskev, slivo, hruško, češnjo, marelico, mandlje, korenček, zeleno, peteršilj, komarček, koriander, janež, arašide in/ali lešnike. Gre predvsem za uživanje surovega sadja in/ali zelenjave. Reakcija se izraža kot srbenje, iritacija, rahlo otekanje ustnic, jezika, neba in grla. Simptomi izzvenijo hitro po tem, ko prenehamo jesti določeno hrano in so večinoma lokalizirani (npr. v ustih). Do te reakcije pa ne pride, če jemo kuhano sadje ali zelenjavo – izjema so oreščki, ki se jih je potrebno (če smo alergični nanje) izogibati v vseh oblikah (surovih, praženih in kuhanih).

Reakcije, ki so lahko posledica alergije na hrano sta tudi eozinofilni ezofagitis in atopijski dermatitis.

»Neklasična« alergija

Alergija na hrano pa je lahko tudi »neklasična« – ne vključuje protiteles. Simptomi se razvijejo počasneje in trajajo dlje. Poznamo tri glavne tipe – alergijski proktolitis, enterokolitis, povzročen z beljakovinami iz hrane ter celiakija. Prva dva sta pogosta pri dojenčkih.

Za diagnozo alergije na hrano je potreben posvet z zdravnikom. V splošnem ima diagnosticirano alergijo na hrano 6-8 % otrok do 5 let ter 3-4 % odraslih.

Pogosto je težko opredeliti ali gre za reakcijo, ki je posledica alergije ali intolerance na hrano. Kdaj pa je potrebno poiskati pomoč zdravnika? Če vam je slabo ali bruhate, imate krče, bolečine v trebuhu, diarejo (predvsem če je v blatu kri ali sluz), če se na koži pojavijo rdeči madeži, vam otečejo ustnice, usta, obraz ali grlo, če kihate, kašljate, težko dihate, ste omotični ali omedlite.

Tjaša Flere Pušnik, mag farm., spec.

Isti avtor