petek, 7 februarja, 2025

Iz te kategorije

Epidemija tifusa v Hrastniku

Hrastniška dolina se je v svoji preteklosti že soočala z nalezljivimi boleznimi. Pred 115 leti je na področju današnje občine Hrastnik izbruhnila huda epidemija tifusa. Viktor Eržen v svoji kroniki izpostavlja ta izbruh kot eno večjih tragedij za hrastniško dolino.

Kaj je tifus?

Tifus ali starinsko tudi legar je nalezljiva črevesna bolezen, ki jo povzroča bakterija. Izvor povzročiteljev tifusa je človek. Bolnik oziroma okužena oseba izloča povzročitelje z blatom in urinom v okolje, zato se bolezen lahko širi na druge ljudi: s pitjem onesnažene vode; z uživanjem onesnažene hrane; preko onesnaženih rok. Zbolimo lahko vsi. Okužba je zlasti nevarna za majhne otroke, starejše osebe in osebe z oslabljeno imunostjo.

Čas od okužbe do prvih bolezenskih znakov traja 7 do 21 dni, lahko tudi do 60 dni. Ta čas je odvisen od števila zaužitih mikrobov. Značilen potek tifusa je: bolezen se začne počasi, z glavobolom, utrujenostjo, bolečinami v mišicah in vročino, ki postopno narašča. Bolnik ima zaprtje in suh, dražeč kašelj. Lahko se pridruži slabost, vročina je ves čas visoka, koža je suha, pri 20 do 50 % bolnikov se pojavi nežen izpuščaj po koži, največkrat na sprednji strani prsnega koša in trebuhu, ki v nekaj urah ali dneh zbledi. V tretjem tednu so prizadete tudi čutne zaznave, bolnik je apatičen, zaspan ali pa nemiren, deliranten. Pojavi se driska. Trebuh je napet, vranica povečana, včasih tudi jetra in bezgavke. V četrtem tednu se prične stanje počasi izboljševati. Pri 8% do 12 % bolnikov se bolezen ponovi; 1 do 3 % bolnikov ostane kronični klicenosec. Smrtnost znaša 1% do 3 %.

Tifus leta 1905

Prve novice o izbruhu tifusa segajo v avgust leta 1905. Tifus se je razširil med delavci kemične tovarne, kjer so zabeležili tudi prvo smrtno žrtev in delno tudi na Dolu. Kot vzrok za izbruh se navaja slaba oz. pokvarjena voda. Po treh tednih je za boleznijo obolelo že 40 delavcev kemične tovarne. Zaradi zavedanja, da je izbruh tifusa pogojen z ustrezno sanitarno-higiensko ureditvijo okolja in preskrbo z varno pitno vodo, so bile oblasti hitro pozvane, naj pregledajo oz. izboljšajo bivanjske pogoje delavcev v kemični tovarni. Vendar se žal ni storilo veliko. Za bolnike je bila povrh še mučna situacija, da so jih morali prevažali v najhujšem razvoju bolezni v trboveljsko bolnišnico.

V začetku oktobra leta 1905 se je razmah bolezni začasno umiril, saj niso zaznali nobenega novega primera. Vendar je po začasnem premoru v še hujših razsežnostih tifus izbruhnil v začetku februarja 1906.

Ponovitev leta 1906

V začetku tega novega vala v letu 1906 so časopisi poročali o treh smrtnih žrtvah, bolezen pa se je razširila tudi na delavce steklarne. Ponovila se je kalvarija bolnikov, ki so jih morali zopet voziti v Trbovlje, kjer pa je bolnišnica tokrat hitro postala prenatrpana. Zaradi tega so oblasti v Hrastniku postavile štiri bolnišnične šotore oz. barake Rdečega križa. Cesarsko-kraljevo namestništvo v Gradcu je preko Rdečega križa pripeljalo tri barake, iz skladišč Rdečega križa za Kranjsko pa je prispela v Hrastnik ena.

V juliju je epidemija počasi začela pojenjati, tako da so barake 25. julija po petih mesecih vrnili v pristojna skladišča Rdečega križa. Za potencialno novo obolele pa je občinska uprava uredila prostore oz. izolirnico v t. i. Ihnetovi graščini (danes uprava TKI, op.a.).

Poročila o obolelih za tifusom so se sicer v časopisih nadaljevala še vse do septembra leta 1906. Razmere za obolele v izbruhu leta 1906 so bile naravnost katastrofalne. V vsaki izmed štirih bolnic Rdečega križa se je gnetlo do 50 okuženih bolnikov.

Prenovitev stanovanj, vodovod

Sanitetni svetnik iz Gradca ter okrajni zdravnik sta tokrat pritisnila na lastnike tovarne kemičnih izdelkov. Stanovanja delavcev kemične so se po desetletjih prenovila, prepovedali so uporabo okuženih vodnjakov, zgradili so vodovod. S takšnimi ukrepi so epidemijo tifusa, ki je med delavci v spodnjem Hrastniku z manjšimi presledki razsajala malo več kot leto dni, uspeli počasi ustaviti. Točnih podatkov o številu obolelih ter smrtnih žrtev ni. Iz časopisnih objav, v kolikor so točne, lahko sklepamo, da je bilo v enem letu okuženih od 100 do 200 ljudi ter vsaj 5 smrtnih žrtev.

Danes tifus redek

Zaradi dobre komunalne infrastrukture je danes tifus v Sloveniji zelo redka bolezen. Prijavljeni primer so vneseni iz drugih držav. Eden zadnjih primerov okužbe s tifusom, ki smo ga zabeležili v Sloveniji, je bil leta 2017, ko se je petletna Slovenka okužila na taboru, kjer je sodelovalo 3000 ljudi iz vsega sveta. Potekal je na severu Italije.

Primož Frajle

Slika 1: Bolnišnični šotori oz. barake Rdečega križa, postavljene leta 1906, namenjene za obolele za tifusom. (vir: arhiv Denisa Meterca, objavljeno na portalu Hrastnigg)

Slika 2: Bolnišnični šotori oz. barake Rdečega križa. (vir: arhiv Denisa Meterca, objavljeno na portalu Hrastnigg)

Viri:

https://www.nijz.si/sl/tifus-paratifus

www.dlib.si; Slovenec, Leto XXXIII, št. 196; 28. avgust 1905, str. 2

www.dlib.si; Domovina, Leto XV, št. 74; 19. september 1905, str. 3

www.dlib.si; Domovina, Leto XV, št. 77; 29. september 1905, str. 4

www.dlib.si; Slovenec, Leto XXXIII, št. 231; 9. oktober 1905, str. 2

www.dlib.si; Slovenski narod, Leto XXXIX, št. 31; 8. februar 1906, str. 3

www.dlib.si; Slovenski narod, Leto XXXIX, št. 44; 23. februar 1906, str. 3

upravni organ Avstro-ogrske monarhije

www.dlib.si; Slovenec, Leto XXXV, št. 89; 19. april 1907, str. 3

www.dlib.si; Domovina, Leto XVI, št. 88; 1. avgust 1906, str. 3

www.dlib.si; Domovina, Leto XVI, št. 114; 1. oktober 1906, str. 2

www.dlib.si; Slovenski narod, Leto XXXIX, št. 227; 4. oktober 1906, str. 2

https://www.delo.si/novice/slovenija/slovenska-15-letna-deklica-po-tifus-v-italijo.html

Isti avtor