Zaspanci ali jutranje ptice?

»Nisem ravno nočna ptica, prav tako pa zgodnje vstajanje ni moja vrlina. Po naravi imam nizek krvni tlak in mi hitro vstajanje ne dene dobro. S kavo si ne morem pomagati, ker je ne prebavljam. Načeloma lahko zaspim na kateremkoli ležišču, čeprav je res, da se najbolje spi ravno doma. Sem pa opazil, da se nekatere stvari s časom spreminjajo: še kot študent sem na potovanju z nočnim vlakom lahko zaspal na običajnem sedežu v kupeju, danes pa kaj drugega kot spalnik ne pride več v poštev. Očitno z leti potrebujem malo več udobja za miren spanec.«

»Dober spanec je za kvaliteto življenja velikega pomena, saj se le tako telo regenerira in je pripravljeno za vsakodnevne izzive. Sama k sreči spim dobro, spanja rabim pet do šest ur dnevno. Že od nekdaj sem jutranji tip človeka. Tudi med vikendom in dopustom zgodaj vstajam. Ne razumem ljudi, ki prespijo najlepši del dneva in ne slišijo žvrgolenju ptic. Zame so najlepša jutra poleti na morju, ko je morje mirno, ima poseben vonj ter deluje pomirjajoče. Ne predstavljam si pričetka dneva brez dobre grenke turške kave in sprehoda s svojo psičko, tako si dodatno napolnim »baterije« za cel dan. Običajno nimam težav s spanjem na dopustu, izletu, potovanju … vendar domača postelja je le najboljša. Vem, da sanjam skoraj vsak dan, a le redko se sanj spomnim. Ali so za to krivi možgani? So preveč obremenjeni?«

»Spanec in na sploh počitek sta dve človeški potrebi, pri katerih se zagotovo ne uvrščam med zahtevne osebke. Težav s spanjem načeloma nimam. Malo za šalo in malo zares, ko začutim potrebo po počitku, lahko dejansko zaspim kjerkoli se znajdem. Prav tako nisem izbirčen glede postelje, prostora in ostalih okoliščin.

Sanje niso ravno moja tematika, saj ne sanjam prav dosti. Nekako sem v tistih nekaj urah, ki jih dnevno preživim v postelji, tako potreben počitka, da niti »nimam časa razmišljati«. Seveda včasih pride tudi noč, ko sanjam, pa vendar gre običajno za naključne in nepomembne sanje, ali pa nanje nisem posebej pozoren. Sem pa zagotovo jutranji tip človeka. Ne rečem, da vsako jutro vstanem zadovoljen, sem pa zagotovo po opravljenem jutranjem ritualu hitro in stoodstotno »v pogonu«. Moj jutranji ritual je povsem enostaven, a mi brez njega nekaj manjka in je cel dan drugačen. Jutro se ne začne po mojih smernicah, če ne zavijem najprej v kopalnico, iz nje pa se mora pot nadaljevati v kuhinjo, kjer si pripravim krepak zajtrk in skodelico kave. Teh opravil enostavno ne morem črtati s svojega urnika, ne glede na dan in uro.

Če torej potegnem črto, lahko ugotovim, da se moje potrebe po spancu verjetno nekako običajne, v povprečju nekje okrog četrtine dneva. Sem pa vsekakor pristaš zgodnjega odhoda v posteljo in zgodnjega vstajanja. Jutra so najlepši deli dneva, mir, tišina, pogled skozi okno in svež zrak, … škoda bi bilo zamuditi tako dragocene trenutke.«

»Nekateri ljudje potrebujejo izredno malo spanja, nekateri pa ogromno – med njimi tudi jaz. Spat hodim zgodaj, ker tudi zgodaj vstajam. Potem kakšno uro rabim, da se prav prebudim in lahko normalno funkcioniram, pa ne maram se zgodaj zjutraj kaj veliko pogovarjati, pač rabim svoj mir. Lahko rečem, da prav uživam v spanju.

Veliko sanjam, včasih so sanje moraste, večinoma pa prijetne, tudi spomnim se, kaj se mi je sanjalo. Mogoče mi pomaga lovilec sanj, ki mi ga je naredila prijateljica z ljubeznijo in željo, da mi pomaga odstraniti slabe in ujeti lepe sanje.

Imam pa zanimivo izkušnjo z laboratorijem spanja na Golovcu. Poslali so me na test, ker menda neham dihati v spanju in ker menda smrčim, kar seveda ne priznam rada. Priklopili so me na kakšnih petdeset žic od glave do pet, spravili v posteljo, ugasnili luč – zdaj pa zaspi, če moreš. Malo sem bila nervozna, ampak sem nekako prespala to noč.

Moram pa priznati, da mi je prišlo na misel, kako bi bilo super, če bi lahko posneli, kaj se mi je sanjalo. Ampak očitno preveč prebiram znanstveno fantastiko.

Želim pa vsem, ki imajo probleme s spanjem, da se umirijo, se naspijo in začnejo nov dan polni energije.«

»Ni lepšega kot po napornem dnevu leči na domačo posteljo in zaspati. Zjutraj me načeloma prebudi šele tretji dremež, saj je dodatna minuta poležavanja res prijetna. Pri meni načeloma ne traja dolgo, da zaspim. Ker sem tekom športne kariere veliko potoval, sem redno menjal postelje in lokacije za spanje. Nisem imel težav zaspati. Vseeno mi je bilo, ali je bilo to v kombiju, na letališču, letalu ali kjerkoli. Velikokrat mi spanje polepšajo sanje. Jutranji ritual med delovniki je pa po navadi: Ojoj, koliko je že ura – kopalnica – čokolešnik – akcija. Čez vikend pa je najlepše jutranje poležavanje z otrokoma in vonjem sveže kave iz kuhinje.«