Babe
Kaj je s temi zasavskimi babami? Tadeja je ime tedna, Marija je nominirana za obrtnico leta, Jolanda je trenutno najbolj znana zasavska soproga, v tem letu jih je še nekaj plenilo pozornost slovenske javnosti. Kaj je torej z zasavskimi babami?
Nič ni, že vseskozi so takšne. V bistvu mal zadaj, ampak, ko je treba, se izprsijo in delajo tisto, kar znajo. In to delajo dobro. Najboljše. Komandirajo na mehek način, znajo speljati stvari tako, da moški mislijo, da so si oni točno tako zamislili… Obvladajo.
Slovenske ženske trenutno kot najbolj zanimivega Zasavca proglašajo penzionista Tockita, ki si je penzijo prislužil v rudniku. Zaradi tega, ker zna delat, zna komandirat, se zna zasukat, in zna, mat kurba, da zna, povedat, tako, kot se spodobi: naravnost, pošteno in tako, kot je.
Taki smo Zasavci. Oja, zna spustit tudi kako solzo. Takrat, ko se to spodobi, ko pač tako pride. Navzven smo trdi, navznoter nežni. Babi rečemo, da je baba, pa je to prej ljubkovalno kot grdo. Slovenske ženske to moti, zasavske vedo, kaj pomeni.
Ker zasavske ženske so posebne. Dobre ko kruh, pa zajebane, ko je zajeban treba biti. Zato so tiste, ki prilezejo na vrh, tako uspešne.
Zasavci se lahko ponašamo, da Tadeja enostavno postane ime tedna, ker je s projektom napolnitve zapuščenih prostorov, ki so jih, roko na srce, izpraznili puhloglavi moški predstavniki zasavskega »managerskega« plemena, zmagala v Evropi. Morda jo vsi še ne razume(m)jo. Ampak, v zgodovini je vedno tako, da tisti, ki so z mislimi pred drugimi, marsikdaj žanjejo šele takrat, ko … No, pustimo to. Tadeji vsekakor privoščim, da čim prej začne žeti, kar seje.
Podobno je z Marijo, ki so jo med več desetimi izbrali v krog petih, ki kandidirajo za naj obrtnico leta v Sloveniji. Seveda ne zaradi letošnjega dela, ampak zaradi trdega dela, odrekanja, bistroumnih rešitev in vizije, ki jo uresničuje že vrsto let. Ena intelektualka, druga delavka. Pa vendar: kaj bi intelektualka brez dela in delavka brez intelekta. Takšne pač so naše Zasavke: babe, da se reče.
Čestitke! Obema in vsem, ki jih v tem zapisu nisem omenil z imenom.
Marko Planinc
P.S. O Ireni pa danes raje ne bi.
