Na Savus.si že od začetka epidemije koronavirusa bralce obveščamo o ukrepih, ki jih sprejema slovenska vlada ter organizacije širom Zasavja. Kako pa je v tujini? Barbara Jazbec, Darko Jorgić, Špela Planinc, Davor Podbregar in Nika Štrovs živijo na različnih koncih sveta. Povprašali smo jih, kako v državah oziroma krajih, kjer se nahajajo, doživljajo koronavirus. Kakšne so njihove osebne izkušnje z njim in kakšne ukrepe sprejemajo države, kjer bivajo.
Barbara Jazbec (Tampere, Finska):
Tudi na Severu situacija postaja skrajno resna. Zapirajo šole in meje, preklicujejo vse javne dogodke … Preklicali so vsa predavanja na univerzi. Sedaj pouk poteka »online«. Jaz sicer trenutno pišem diplomo, tako da sem večino časa tako in tako doma. Smo pa malo potrti s sošolci, ker bi morali imeti 2. aprila zaključno diplomsko razstavo, na kateri vsak iz razreda predstavi svoje umetniško delo. Na to razstavo smo se pripravljali celo leto in je obvezen del diplomske naloge. Najverjetneje je ne bomo mogli izvesti, ker so danes preklicali vsa druženja na javnih prostorih. Kar me pa še posebej nasmeji, je, da moje delo je na očalih za virtualno resničnost. Le kdo bi si jih upal nadeti? 🙂
Drugače mesta so prazna, ljudje se zatekajo v naravo. Trgovine so zaenkrat še odprte, vendar se tudi tukaj ljudje v veliki meri za daljše obdobje zalagajo s hrano in toaletnim papirjem. Danes sem bila v precej veliki trgovini Prisma (kot na primer pri nas Interspar). Veliko hrane je bilo pokupljene, police s toaletnim papirjem pa so dvojno založili.
Darko Jorgić (Saarbrücken, Nemčija):
V Nemčiji je situacija skoraj enaka kot v Sloveniji. Število obolelih je malce večje, ostale stvari pa so enake. Meje so se zaprle, trgovine delajo, ampak ljudje se bojijo odpraviti do njih, v trgovinah so police prazne, še posebej tam, kjer sta toaletni papir in testenine. Veliko število ljudi je v paniki; sedijo v hišah in čakajo na razplet. Tudi jaz sedim doma, kajti dvorane za trening so zaprte.
Špela Planinc (Rocheservière, Francija):
V zahodni Franciji je »comme ci, comme ça«, kot bi rekli domačini. Vsi nestrpno čakamo predsednikov nagovor danes (16. marca) zvečer, ko naj bi oznanil nove varnostne ukrepe. Šušlja se, da naj bi od jutri naprej veljala samoizolacija, uvedla naj bi se tudi policijska ura. Gibanje naj bi bilo omejeno na delo in osnovne nakupe, po šesti zvečer pa naj ne bi smeli več iz domov. Bari, restavracije in trgovine (z izjemo živilskih trgovin) so zaprti že od sobote zvečer. Veliko ljudem se takšni ukrepi zdijo pretirani, vseeno pa so prejšnji vikend množično nakupovali živila in ostale nujne potrebščine. Četudi pa so nekateri pripravljeni zapraviti tudi po 300 evrov za testenine, riž in konzerve naenkrat, pa nihče ni sposoben slediti najosnovnejšim priporočilom o varnosti, kot so prepoved rokovanja ali poljubljanja (kar Francozi res radi počnejo praktično vsakič, ko se vidijo) ter redno umivanje rok.
Davor Podbregar (Dunaj, Avstrija):
Na Dunaju in v Avstriji se je, tako kot v večjem delu Evrope, v kratkem času vse zelo spremenilo. V začetku prejšnjega tedna si nihče v resnici ni predstavljal, kakšni ukrepi bodo potrebni v želji zajezitve novega virusa. Razen tega, da smo bili vsi bolj pozorni na higieno rok, ni bilo zaznati večjih odstopanj od vsakdanjika, tako na poslovnih sestankih kot v zasebnih krogih.
V sredini prejšnjega tedna je najprej presenetil ukrep zaprtja šol, ki naj bi začel veljati s ponedeljkom za višje in s sredo za nižje razrede. Podoben ukrep se je nanašal na kulturne inštitucije in muzeje. V resnici nas je večina zastrigla z ušesi šele, ko je predsednik vlade Sebastian Kurz v nagovoru v osrednji informativni oddaji v četrtek zvečer napovedal ostre ukrepe, ki jih nameravajo predstaviti naslednji dan. S kolegi in znanci smo ob podatkih, ki so se pojavljali na spletu, ugibali, kaj bo prinesel petek. Ukrepi so bili manj drastični, kot je bilo sprva pričakovati – poleg šol naj bi se s prihajajočo sredo zaprle tudi vse nenujne trgovine, lokali naj bi obratovali samo do 15. ure. Podjetja so bila naprošena, naj delavcem v največji možni meri omogočijo delo od doma. Predstavljeni ukrepi niso dočakali ponedeljka, vlada je preko vikenda ukrepe še zaostrila in v nedeljo v parlamentu s soglasno večino (koalicijskih in opozicijskih strank) sprejela interventne zakone, ki so stopili v veljavo ob polnoči iz nedelje na ponedeljek.
Z današnjim ponedeljkom so tako ostale zaprte vse šole, muzeji, javne ustanove, trgovine (z izjemo živilskih, drogerij, lekarn in bencinskih servisov), restavracije, kavarne, šolska igrišča in parki. Avstrija je zaprla meji s Švico in Lihtenštajnom ob že prej zaprti meji z Italijo, tri žarišča virusa (Ischgl, St. Anton am Arlberg in Heiligenblut) pa zaprla v karanteno. Stanovanja je dovoljeno zapuščati samo v štirih primerih: nujni primeri, povezani z zaposlitvijo, osnovna preskrba z življenjskimi potrebščinami, pomoč starejšim ter občasni sprehodi. V zadnjem primeru je sprehod dovoljen samo z osebami, ki živijo v istem gospodinjstvu. Vsako zadrževanje več kot petih oseb na istem mestu je prepovedano. Za neupoštevanje sprejetih ukrepov so predpisane denarne kazni.
Podjetja so v največji meri prešla na delo od doma, tudi arhitekturni biro, v katerem delujem, je takšen ukrep sprejel v nedeljo in nam s ponedeljkom v večji meri tudi omogočil delujoč dostop do potrebne infrastrukture. Poslovna stavba, ki si jo delimo še z drugimi biroji in kjer se nas preko sto zaposlenih v odmoru za kosilo običajno sreča v kantini v pritličju, je danes bolj ali manj prazna.
Nihče zares ne ve, koliko časa lahko ukrepi trajajo. Javnomnenjske raziskave kažejo, da ukrepe vlade podpira oz. sprejema kot nujne več kot 80 % vprašanih. Prevladuje mnenje, da moramo stopiti skupaj (tako, da se držimo na distanci in ostanemo doma), prav tako pa se pojavljata negotovost in strah, kakšne dolgoročne posledice bodo ukrepi pustili na gospodarstvu – predvsem v primeru, če bodo veljali dlje od zaenkrat predvidenih nekaj tednov.
Vlada je sicer v teh dneh predstavila paket podpore avstrijskemu gospodarstvu v vrednosti 4 milijard evrov. Vsaj zaenkrat vlada daje vtis, da ve, kaj počne, in vliva upanje, da bo z ukrepi uspela omejiti eksponentno širjenje virusa, s čimer bi epidemijo uspela obdržati v okvirjih, ki jih je zdravstveni sistem sposoben prenesti. Preko vikenda so pristojne službe v hali dunajskega sejma organizirale dodatne kapacitete za več kot 900 potencialnih bolnikov z lažjimi simptomi. S tem so omogočili sprostitev bolniških kapacitet za težje bolnike. Že v zgodnji fazi pojava virusa je bil sprejet ukrep, da naj bolniki, ki kažejo simptome, ostanejo doma in se na zdravniško službo obrnejo po telefonu.
Zdravniške ekipe testiranja izvajajo v okviru doma, potencialni bolniki tako ne zapuščajo domače karantene, zaradi česar je zmanjšana možnost nadaljnjih okužb. Bolniki tako domačo karanteno, kljub pozitivnemu rezultatu testa, zapustijo šele v primeru, da potrebujejo hospitalizacijo.
V tem trenutku je zares težko reči, ali in kdaj bodo ukrepi dosegli željene učinke. Prav mogoče je, da se bodo, v primeru, da prebivalstvo veljavnih ukrepov ne bo upoštevalo v zadostni meri, le-ti zaostrili.
Za nas je najpomembneje, da se držimo navodil in stopimo skupaj (tako, da se držimo na distanci).
Nika Štrovs (Kokkola, Finska):
Število okuženih na Finskem je malo večje od števila okuženih v Sloveniji, procentualno pa se ti številki precej razlikujeta. V primerjavi s Slovenijo je tukaj do danes (16. marca) še vse obratovalo normalno, od zdaj naprej pa so zaprli šole, muzeje, knjižnice in podobne ustanove.
V mestu je malo manj ljudi, vendar tudi prej ponavadi nikoli ni bilo precejšnje gneče. Trgovine so še vedno dobro založene, le police z mesnimi izdelki in wc papirjem so bolj prazne.
V organizaciji, v kateri delam, smo predvsem zaradi lastne varnosti in varnosti obiskovalcev odpovedali mednarodne sestanke in seminarje, ter pa karkšnekoli otroške obiske in obiske na šolah.
Nasplošno so ljudje dobro organizirani in vestni kar se tiče higiene in izolacije. Zaenkrat pa vsaj v Kokkoli še nisem zaznala kakšne hude panike ali strahu.
