Z motorjem na konec sveta - 11

Na mavrično goro

V prvem delu potopisa Z motorjem na konec sveta je Ludvik Pevec opisal priprave na avanturo petih motoristov v Južni Ameriki, v drugem nadaljevanju pa odhod iz Slovenije in prihod v Čile. V tretjem delu nadaljuje potopis z opisom dela poti proti jugu Čila. V četrtem so motoristi prevozili 73 prekletih kilometrov, v petem potovali po divji Patagoniji, v šestem so se odpravili po Ruti 40 proti severu Argentine, v sedmem so vozili na marmorno goro, pokopališče lokomotiv in otok zastav, v osmem po Cesti smrti, v devetem so pohajali ob jezeru Titikaka, v desetem je bila na vrsti La Rinconada, mesto na vrhu sveta. V današnjem se odpravijo na visok prelaz Abra de Jahuaycate in mavrično goro.

Cusco

Potovanje smo nadaljevali proti staremu mestu Cusco, ki je z ustavo določena zgodovinska prestolnica Peruja. To mesto je bilo središče inkovskega imperija in zaradi svoje zgodovinske preteklosti, inkovske in kolonialne arhitekture, ter mešanice kultur, sodi v Unescovo svetovno dediščino. Do tega mističnega mesta na višini 3.400m nad morjem smo se pripeljali po makadamskih cestah, ki so speljana po prelepi pokrajini Andov, tudi preko manjših vodotokov, ob rekah, vseskozi po visokih nadmorskih višinah preko 4.000 m.

Filmsko lepa pokrajina

V tistem obdobju je bil čas deževne dobe, zato je bilo vreme hitro spremenljivo, večinoma pa nam je sijalo sonce, v vseh pogledih. Vzdušje v ekipi je bilo zelo dobro, dopolnjevanje in komunikacija med vsemi kot si lahko kot član ekipe le želiš. Tako, da smo uživali tudi ob napornih dnevih. Pokrajina je v tistih koncih res neokrnjena, filmsko lepa, da bi jo človek v miru in tišini kar opazoval in opazoval, ter si polnil svoje baterije življenja.

Prelaz Abra de Jahuaycate

Zavita cestna kača nas je popeljala tudi preko enega najvišjih prelazov na svetu, Abra de Jahuaycate, ki leži 5.070 m nad morjem. Vožnja je bila zahtevna, ker so bile makadamske ceste po obilnem deževje konkretno razrite, tudi blatne, gume na motorjih pa že pri koncu življenja. Preko hudourniških vodotokov, blata in manjših plazov smo se pazljivo pripeljali na ta kraljevski prelaz. Občutki ob osvojitvi še enega ekstremnega cilja naše avanturistične poti so bili za nas, motoriste po duši, navdušujoči. »Za nazdravit,« je Stane spet ponudil pijačo iz steklenice aloe vere, ki nam je pri nizkih temperaturah pognala kri po žilah in nas ogrela. Imeli smo tudi nekaj sreče, saj so cestarji ravno pred nami z mehanizacijo odstranili nekaj večjih plazov, sicer bi bila vožnja preko prelaza nemogoča tudi več dni, kar je v teh krajih pogosto.

Pitumarc

Že nekaj dni pred prihodom v Cusco smo kontaktirali moto serviserja, ker je bila na motorjih potrebna menjava izrabljenih gum, opraviti pa je bilo potrebno tudi redni servis z menjavo motornega olja. Serviser ni imel na zalogi vseh gum. Take dimenzije gum, kot so bile na naših motorjih, v tistih krajih niso pogoste, zato je praktično vsa dobava po naročilu iz glavnega mesta države. Tako smo ostali dva dni v Cuscu, ta čas pa smo izkoristili za ogled mesta, zapeljali smo se tudi v naravni park in si na višini nekaj pod 5.000 m ogledali barvne marmorne gore Pitumarca.

Mati narava nam tokrat ni šla najbolj na roko s soncem, so se pa za nekaj trenutkov oblaki razprli in nam omogočili pogled na mavrično barvito gorovje. Lepo. Samo mesto Cusco z okolico je mešanica raznolikih civilizacij, predvsem staroselskih in evropskih kultur. To je vidno tako na infrastrukturi kot tudi na družbenih in kulturnih odnosih ter načinu življenja. Vse pa kaže na pestro in divjo preteklost življenja v tistih krajih.

Uboga država, uboga hrana, hujšanje

Pravega počitka na tej poti ni bilo, kar je občutilo tudi moje telo, saj sem že konkretno shujšal. Nekaj od bolj ali manj napornih, občasno tudi celodnevnih voženj, nekaj pa, kot bi rekla moja mama, ker sem ˇlišpuˇ. Hrana v Peruju res ni bila niti povprečno raznolika. Uboga država, uboga hrana, še bolj uboga v odročnih krajih; jajca, pišek in vrst krompirja več, kot si človekovi možgani lahko zamislijo. Dan za dnem. Bogate ponudbe za mesojede in sladkosnede osebke kot sem jaz ni bilo za kupiti, niti je nisem pričakoval tako, da sem bil prikrajšan s sladkorjem.

Po opravljenih servisih na motorjih in izletu v okolico Cusca smo si naslednji dan spotoma pogledali še starodavni način pridobivanje soli iz kamnin, ki so ga koristili že Indijanci.

Vstopnice na črnem trgu

Vstopnice za ogled izgubljenega mesta inkovskega kraljestva Machu Picchu nismo kupovali vnaprej po spletu, ker nismo vedeli točnega datuma našega prispetja na to območje. V Cuscu smo na spletni prodaji vstopnic ugotovili, da so karte za teden dni vnaprej razprodane. Pomagali smo si z lokalno ˇneuradnoˇ prodajalko kart in pri njej kupili vstopnice, plačilo je bilo mogoče le z gotovino.

Sicer je tudi v Peruju mogoč nakup praktično vsega z različnimi bančnimi karticami. Vstopnic za ogled je več vrst za ogled spodnjega, srednjega in zgornjega dela mesta, seveda skupaj z vodičem. Z lastnim prevozom se je dovoljeno pripeljati do mesteca Ollantaytambo, od koder pa je mogoče najprej le z vlakom in nato skupaj z vodičem z avtobusom do samega vhoda Lahko pa tudi vseskozi peš, dobrih 60 km za tiste, ki jim je to v veselje. Bili so tudi taki.

Motorji parkirani na hodniku pred sobami

Kupili smo karte za prevoz z vlakom, busom in vhod v zgornji del mesta (110$). Po netu bi bilo ceneje, vendar so bile tam vse karte razprodane za več dni naprej. Rezervirajo jih agencije in potem preprodajajo ˇneuradniˇ preprodajalci, vsi nekaj zaslužijo. Prodajalko kart smo sicer ˇnavijaliˇ, da bi si radi ogledali osrednji del mesta, ki je najbolj zanimiv. Namignila nam je, naj se dogovorimo z vodičem, če bo šlo.

Karte so bile s QR kodo, imenom in priimkom, časom odhoda vlaka in vstopa v staro mesto. Pripeljali smo se do mesteca Ollantaytambo, dobili hotel v samem centru. Ker ni bilo varovanega parkirišča, smo motorje parkirali kar v hodniku hotela pred sobami. Enkratni komfort, ni bilo potrebno nositi prtljage v visoka nadstropja do sob. Sicer je šlo na tesno mimo pulta recepcije. Varno parkiranje motorjev je bila vedno ena izmed prioritet, da smo brez skrbi lahko pogledali, kar smo si planirali.

Ludvik Pevec

Foto: Ludvik Pevec

1 of 26