Na veliko noč kristjani praznujejo dan, ko je Jezus vstal od mrtvih. Na veliki petek so Jezusa križali, v nedeljo pa je vstal od mrtvih. Praznik je povezan tudi s starimi poganskimi navadami, s katerimi so obeleževali prihod pomladi in s tem novega življenja.
Tudi najvidnejša velikonočna tradicija, izmenjevanje pirhov, naj bi izvirala iz poganstva, natančneje iz čaščena boginje Eostre. V krščanstvu rdeči pirhi simbolizirajo kaplje krvi iz Jezusovih ran, suho meso simbolizira Jezusovo telo, hren žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ, kruh in pecivo pa trnjevo krono. Krščanska tradicija na veliki petek zapoveduje strogi post, v soboto se v cerkvi blagoslovi oziroma žegna hrana, ki jo v nedeljo pojedo za zajtrk.
Velika noč ne pade vsako leto na isti dan. Praznik je premakljiv – na prvem ekumenskem koncilu v Nikeji so določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom. Od datuma velike noči so odvisni tudi datumi nekaterih drugih cerkvenih praznikov.
Savus
Foto: arhiv Savus
