Ste pri iskanju nove službe že kdaj naleteli na psihološke teste? Se sprašujete, kakšen je njihov namen in kaj delodajalci iščejo pri kandidatih? Strah je pravzaprav odveč, saj gre za prakso, s katero želijo delodajalci dobiti čim bolj objektivno sliko kandidatov za razpisano delovno mesto. Tako lahko izmed kandidatov izberejo takšne, ki se bodo ujeli z ekipo in bodo po napovedih tudi bolj uspešni pri delu.
Nekateri delodajalci jih uporabijo po ustnem razgovoru, drugi želijo tovrstno selekcijo narediti že v prvem koraku. Čeprav testi niso vedno stoodstotno zanesljivi, so vedno koristni tudi za kandidata. Najbrž si nihče ne želi pristati v ekipi, s katero ne bi delil podobnih mnenj in vrednot, poleg tega pa mu ne bi bilo všeč niti samo delo na konkretnem delovnem mestu.
Psihološki testi so sicer različni, v splošnem pa se delodajalci največkrat poslužujejo testov sposobnosti in osebnostnih lastnosti. Alenka Kraljič iz kadrovskega podjetja Trenkwalder svetuje, da ste v testih osebnostnih lastnosti iskreni in nanje ne odgovarjate v skladu s svojimi predstavami o željah delodajalca. V določene psihološke teste so vključene tudi tako imenovane lestvice iskrenosti, ki preverjajo posameznikovo konsistentnost pri odgovorih. Pretvarjati se torej ne splača, saj vas to lahko hitro izloči iz nadaljnje selekcije. Poleg tega tudi v primeru, če boste izbrani na delovno mesto, za katerega nimate pravih lastnosti oziroma kompetenc, pri delu najverjetneje ne boste uspešni, posledično pa tudi ne zadovoljni.
Nekoliko drugače je pri testih sposobnosti. Z njimi se meri splošna inteligenca, posamezni faktorji inteligentnosti, nadarjenost ali znanja, veščine in spretnosti. Pri tovrstnih testih bodite osredotočeni in skušajte naloge opraviti najbolje kot lahko, saj ti testi za razliko od osebnostnih vsebujejo pravilne in nepravilne odgovore. Ker imajo ti testi strogo definiran in omejen čas reševanja, se je pred testiranjem dobro spočiti in sprostiti, da boste lahko čim bolj zbrano reševali naloge. Prav tako je pomembno, da ste na dan testiranja zdravi in naspani. “Sprostite se, trema je odveč, le zberite se in zaupajte vase,” svetuje Alenka Kraljič.
Psihološko testiranje sicer ni uporabno le pri kadrovanju, ampak tudi pri načrtovanju razvoja kariere. Podobno kot lahko psiholog s pomočjo testa napove uspešnost posameznika na določenem delovnem mestu, lahko napove tudi, kako bi bil uspešen na kakšnem drugem področju dela, pod težjimi delovnimi pogoji in v drugačnem delovnem okolju.
Psihološki testi so torej izjemno koristni za iskalce zaposlitve, saj se na ta način lažje usmerijo v iskanje zaposlitve na področju, ki jim je bolj pisano na kožo. Če ste omenjena testiranja kdaj že prestali in dobili analizo v obliki poročila o svojih lastnostih in sposobnostih, lahko vse to priložite prihodnjim prijavam za delo. Še posebej to velja, če so rezultati testov za vas ugodni in nakazujejo, da boste na konkretnem delovnem mestu uspešni in boste podjetju prinesli določeno dodano vrednost.
PR objava
