V zadnjem času sem od bodočih staršev dobila kar nekaj vprašanj v zvezi z vzgojo svojega otroka v razširjeni družini – torej tam, kjer so vsakodnevno prisotni tudi stari starši.
Če izhajamo iz prvega pravila: »Sem vodja svojega življenja!«, to pomeni, da jaz sam (oče, mama, ali oba) postavljam pravila, kako bomo kot mlada družina živeli, kakšne v vrednote bomo zavzemali in kako se bo to konkretno izkazovalo v našem življenju. Torej, družina živi z lastnimi dejanji in njihovimi posledicami.
Če pa družinica živi pod isto streho kot stari starši, ali celo v istem stanovanju, pa je gornje pravilo zlahka prezreti. Ne ve se natančno, kdo je ‘glavni’ v tej razširjeni družini. Tako se lahko vrednote in pravila, ki jih želite otroku privzgojiti, hitro prilagodijo tistemu, ki ima tu več neformalne moči.
Ni lahko, če se mora mlad par, ki načrtuje, kako bo odnos z njunim novim družinskim članom funkcioniral, ubadati še z izzivi poseganja v njihovo življenje s strani starih staršev, pa čeprav povsem nehote.
Brez izzivov (težav, problemov, prepirov) najbrž ne bo šlo. Mlada starša lahko premislita situacijo in naredita načrt (strategijo), kako si predstavljata sobivanje v razširjeni družini in se o tem pogovorita s starimi starši.
Predlagam, da si pazljivo izbirate bitke, ki jih boste bojevali. Nekje boste lahko v odnosih postavili trdna pravila, drugje boste morda malce popustili in prilagodili svoje stališče, posledično pa svoje pravilo ali celo svoje življenje.
Če ste izbrali tak način življenja, morate vzeti v zakup, da se skupno sobivanje razlikuje od bivanja v povsem svojem domu, odmaknjenem od staršev.
Pa vendar imate možnost, da soodločate, kako želite v taki situaciji živeti. Kako želite, da stari starši ravnajo z vašim otrokom, z vami. Razmišljajte o skupnih stroških, o tem, kako si stvari lahko olajšate, ne pa otežite.
Prav je, da pričakujete težave, vendar vas spodbujam, da v pogovore s starimi starši vstopate brez jeze, brez ega in z veliko mero spoštovanja. Omogočili so vam, da lahko nekaj časa sobivate, morda dokler si ne uredite lastnega doma. Kljub temu pa ste lahko pri stvareh, ki so za vaju pomembne in ne vidita smisla, da bi bilo drugače, odločni.
Pogovarjajte se, preverjajte občutke in bodite spoštljivi. Ne jemljite pomoči starih staršev za samoumevno. Vprašajte, če imajo čas, da gredo po otroke v vrtec. Tudi vi kdaj njim skuhajte kosilo; ne pričakujte, da bo vsakodnevno kar na mizi. Zvečer bosta morda želela stara starša na isto prireditev, kakor vi. Onadva imata prednost – njun otrok je že zrastel, medtem ko ste se vi ravnokar odločili, da boste z dušo in telesom skrbeli za tega otroka.
Barbara Vodeb
Barbara Vodeb je vzgojiteljica predšolskih otrok z več kot 25 let izkušenj. Pri delu je zelo kreativna ter nenehno v iskanju priložnosti za ustvarjalne in zanimive rešitve sodelovanja s starši. S samorefleksijo ves čas analizira svoje delo, z novimi uvidi in inovativnimi idejami pa ob zaznavanju sprememb prihajajočih generacij otrok spreminja svojo strokovno prakso.
Kot bodoča magistrica supervizije in coachinga je zasnovala program Coachinga za starše. S svojim znanjem in bogatim izkušnjami pri grajenju pozitivne samopodobe otroka, gibalnih dejavnosti in otroške risbe staršem pomaga olajšati in poenostaviti delo, razumeti njihovo vlogo, ter razvijati otrokovo zdravo samopodobo.
Starše aktivno povabi v vzgojni proces. Ob gradnji zaupanja in zavedanju, da je družina primarna celica in vzgojna pomoč njena dopolnitev, s starši vzpostavi enakopraven partnerski odnos. Prepoznati zna, kakšnega sodelovanja si želijo in jim tako ponudi zanimive in koristne vsebine v dobrobit družine.
Kontakt: Barbara Vodeb
