Spet je čas za poezijo. Zagorski pesnik Vlado Garantini nam je poslal pesem, ki jo je naslovil zelo enostavno: Junij. V spremnem besedilu je zapisal: »Spoštovani Savus, pošiljam ti eno vročo junijsko pesmico, v naslednjih dneh nas bo močno pogrelo, tudi tole besedilo je tako naravnano, pa še malo narodopisnega sem sem vtaknil vanj. Pa srečno, Savus.«
Junij
Mesec rožnik,
v koledarju zapisani junij,
po rimski boginji neba Junoni,
ženi boga Jupitra,
krstno je dobil ime.
Rožnik je zelo skrivnosten mesec,
v poletnem solsticiju ob kresi
je leta najvišji dan
in se, po ljudsko, dan obesi,
pomlad se poslovi.
Na šentjanževo si praprotnih
semen nastrezi
in na mah pod bukev lezi,
čudes noč polno doživiš.
Rožnik je nekdaj bil poln rožic
in visokih zrelih trav,
zdaj pa jih že maja
neusmiljena kosa pokosi.
Po košeninah brez cvetja
se bohoti otava.
Uboge čebelice so brez paše,
morda, če bo sreča mila,
v hribih vsaj lipa bo medila.
V juniju šole zaprejo vrata
in iz daljave, narahlo,
po slanem morju zadiši.
Vlado Garantini
Foto: arhiv Savus
