Raje v jami ali nad njo?

»V jamah sem bil, a ne v naših, zasavskih. Jamatlona se tudi še nisem udeležil, saj so mi ljubši bolj odprti prostori. Pošiljam pa na to zanimivo jamsko preizkušnjo svoje sinove.«

»Obiskala sem dve rudniški jami, in sicer jamo Ojstro in jamo Hrastnik. Zanimiva izkušnja. Na Jamatlonu še nisem sodelovala, ni pa rečeno, da še ne bom. Jamatlon je ena boljših prireditev, vezanih na dediščino Zasavja in rudarstva, ki naj se nikoli ne preneha.«

»Bil sem v jami Kisovec in Zagorje, ko je ta še obratovala, mislim, da je bilo leta 1985, ko so nas peljali v okviru praktičnega pouka. Hvaležen sem našim mentorjem, da so nam to omogočili. Z nami je bil učitelj praktičnega pouka, gospod Mlinarič. Kasneje sem imel priložnost videti še več rudniških jam, ki pa so bile že vse zaprte in prilagojene za turistične oglede. Zelo dober približek realnosti je muzejska jama v Velenju.

Jamatlona se še nisem udeležil, ga pa poznam in se mi zdi odlična ideja, ki se je dobro prijela in kolikor spremljam preko medijev, je tudi dobro organizirana in obiskana prireditev. Takšne zgodbe, ki povezujejo preteklost s sedanjostjo in vse skupaj zapakirajo v športno rekreativno prireditev, si lahko samo želimo, ker ponujajo dodano vrednost in so magnet za mlade in mlajše po srcu, ki si želijo nekaj več akcije in adrenalina, kot ga ponujajo tradicionalne prireditve in proslave z dolgočasnimi govori. Vse čestitke pobudnikom in organizatorjem Jamatlona in čim večjo udeležbo še naprej.«

»Nikoli še nisem bila v rudniški jami našega zasavskega premogovnika. Želim si, da bi imela enkrat tudi to priložnost. Sicer sem bila pred desetletjem v Salzburgu, Mozartovem mestu, v rudniku soli, kar je bila zelo lepa izkušnja.

Jamatlon je gotovo posebno doživetje, žal pa ne morem sodelovati, ker zaradi svoje drugačnosti ne bi mogla premagovati ovir. Sicer pa morajo vsi, ki želijo sodelovati, biti primerno telesno pripravljeni, ker knapovska je težka.

Premagovati ovire pod zemljo z rudarsko čelado na glavi bi se me še posebno dotaknilo, saj sta si dva moja strica, eden žal že pokojni, prislužila pokojnino v rudniku Zagorje.

Jamatlonci ohranjajo zasavsko tradicijo, negujejo rudarske korenine in ohranjajo tisto pravo knapovsko tovarišijo. Pri vsem pa organizator ni pozabil na družine z otroki, za katere je poskrbljeno z delavnicami. Jamatlonci, uživajte.«

»Seveda sem že bil v rudniku. V času šolanja za rudarskega tehnika sem imel praktični pouk v jamah Kotredež, Dole, Kisovec in Trbovlje. Kasneje, ko sem bil zaposlen na rudniški projektivi, pa sem imel srečo, da sem še pred zaprtjem videl večino rudnikov, ki so se v zadnjih desetletjih zaprli. Na Jamatlonu še nisem bil, bi pa ob priliki z veseljem sodeloval. Zaenkrat ga poznam le iz medijev. Zdi se mi zanimiv način, kako preko družabno-športnega dogodka ohranjati spomin na rudarsko dediščino.«