Staša Baloh Plahutnik je direktorica GZS Območne zbornice Zasavje, v zadnjih desetletjih jo lahko štejemo med najbolj vplivne Zasavke s slovenskem prostoru. Po diplomi iz ekonomije na ljubljanski univerzi leta 1980 je delovala na področju ustanavljanja malih podjetij in svetovanja. Bila je med ustanovitelji in prva direktorica družbe Oria. Od leta 1993 je kot državna sekretarka za malo gospodarstvo pomembno sodelovala pri ustanavljanju nacionalnih podpornih institucij. Od leta 1998 je na Ministrstvu za gospodarstvo vodila sektor za evropske zadeve in bila vključena v več pogajalskih skupin za vstop Slovenije v Evropsko unijo. Kot državna sekretarka za zaposlovanje 2000-2004 je pripravila Nacionalni program razvoja trga dela. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je potem vodila sektor za evropske programe. Od leta 2006 je bila zaposlena kot strokovna sodelavka in vodja projektov na Regionalnem centru za razvoj v Zagorju. Leta 2008 je postala direktorica območne zbornice Zasavje (GZ Slovenije). Septembra 2016 je zaključila magistrski študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in se zaposlila v GZS.
V kakšni kondiciji zasavsko gospodarstvo vstopa v leto 2017?
Lahko bi dejala, da v dobri kondiciji. Seveda pa podjetja še pripravljajo zaključne račune in bodo dokončni rezultati vidni tam v sredini leta. Dejstvo je, da smo v Zasavju zadnja leta beležili resno prestrukturiranje in propad nekaterih, ne le podjetij, temveč dejavnosti. Se pa kaže optimizem. Predvsem zaradi ključnih nosilnih podjetij, ki so razvojno orientirana, kot sta ETI Izlake in Steklarna Hrastnik, od katerih nekatera izvozijo tudi 90 in več odstotkov proizvodov in v katerih se ta trend ohranja. Hkrati pa sta tudi največja zaposlovalca v regiji. Obenem moram poudariti, da je v tem obdobju nastalo kar nekaj dobrih hitrorastočih malih in srednjih podjetij, da nastaja kar nekaj novih mikropodjetij in uspešnih obrtnikov, ki imajo velik potencial pri vključevanju v globalne verige izvoza ali rasti. Ta kombinacija uspešnih nosilnih in hitro rastočih malih podjetij počasi obrača trend razvoja v pozitivno smer.
Smo se v Zasavju znali odzvati na izzive prestrukturiranja v zadnjih dveh desetletjih?
Mislim, da je še prekratko obdobje, da bi to lahko ocenili. Seveda težko pričakujemo, da bodo prihajala v Zasavje podjetja, ki bodo ustvarila 300 novih delovnih mest. So pa tu mala in srednja podjetja, ki pridobivajo na veljavi v drugih dejavnostih in ne le v, recimo, energetiki, ki je bila nekdaj prevladujoča. Problem je, ker so bili v slednjih zaposleni relativno starejši in zdaj brezposelnost v določenih ciljnih skupinah ostaja. Nekateri se seveda znajo prilagoditi, nekateri pač ne. In ravno zaradi tega je zelo pomembno, da Zasavje pridobiva nova podjetja z mlajšim kadrom na vodilnih funkcijah, ki bodo morda dala priložnost tudi delu starejših, če rečem nad 45 let. To je populacija, ki bo v nekem momentu najbolj ranljiva. Kakor jaz vidim stvari, pa je ključna sprememba filozofije, od tega, da imaš zaposlitev, do tega, da si jo ustvariš sam. S tem prehajamo v novo obdobje razvoja, rasti, podjetnosti in kreativnosti.
Kje vidite prednosti razvoja zasavskega gospodarstva v naslednjih desetih letih?
Prednosti so potencial, ki ga regija ima. Pa naj bo to naravni, družbeni, kadrovski. Notranji razvoj je ključen. Če bomo Zasavčani razumeli, kaj imamo, znali to oceniti, bomo ta potencial aktivirali in začel bo dajati rezultate. Če pogledamo naravne danosti oziroma okolje, je to v zadnjih nekaj desetletjih dobilo neko novo podobo. Ostaja še problem onesnaženosti zraka z delci PM10 v nekaterih bolj onesnaženih delih. A dejala bom, da način življenja, družinska pripadnost daje slutiti, da bodo tudi mlade generacije ostale, da kadrovski potencial ostaja v regiji. Na tem moramo graditi. Če pa pogledamo demografsko sliko ne samo Zasavja in Slovenije, pa je dejstvo, da z dobo digitalizacije ni glavna bojazen, koliko delovnih mest se bo izgubilo, temveč ali se bomo kot posamezniki sposobni prilagoditi, da bomo imeli kompetence za nove potrebe, ki se bodo pojavile v vseh podjetjih na obstoječih delovnih mestih.
Katere pa so tiste stvari, ki razvoj najbolj omejujejo?
V Zasavju se neki procesi še vedno zaključujejo. V Zagorju so se ti procesi z zapiranjem rudnika zaključili, okolje se je spremenilo in ima nekako drugačen razvojni zagon kot Trbovlje in Hrastnik. Sploh Trbovlje, ker je veliko območja še vedno opredeljenega kot degeneriranega in ga je potrebno sanirati. Hkrati pa to predstavlja veliko razvojno priložnost. V Hrastniku obstajajo potenciali v obstoječih podjetjih, kot sta Steklarna Hrastnik, TKI, Forstek, še nekatera druga, vendar je še vedno območje v razvoju. Kot zaviralni moment vidim, da je Zasavje povezano v programe financiranja pod enakimi pogoji, kot vse ostale regije. Res so za Trbovlje in Hrastnik na razpolago dodatna sredstva preko programa za manj razvita območja z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti, a ne gre za celovite projekte. Če se primerjamo s Pomurjem, ki je recimo enako razvito kot Zasavje, ima pa svoj razvojni zakon, potem tudi Zasavje rabi razvojni zakon, s katerim bo mogoče podpreti te unikatne celovite projekte, ki pa bodo potencialno prinesli delovna mesta. Zasavje si tako priložnost zasluži.
Kaj pa cestne povezave?
Cestne povezave so tiste, ki so ključni pogoj za hitrejši razvoj in jih je potrebno urediti. Še vedno je velik del obstoječe industrije in tudi novih proizvodnih podjetij, ki to logistiko potrebuje. Če pogledamo, sta zdaj dva kraka, ki sta neuporabna tudi za industrijo. Zato se je tudi naše gospodarstvo zelo aktivno vključilo v prizadevanje po tretji razvojni osi tudi skozi Zasavje, a odgovori so žal negativni. Ampak dejstvo je, da bi Zasavje moralo v čim krajšem času dobiti cesto Hrastnik-Zidani Most, ki je na programu v vseh strateških dokumentih, a se izgradnja vedno umika. Prav cestne povezave so namreč ključne tudi za promocijo regije, za zunanje investitorje …
S katerimi nalogami se na gospodarski zbornici največ ukvarjate?
Gospodarska zbornica je največji predstavnik gospodarstva. Posebej bi izpostavila spodbujanje inovativnosti, kar smo začeli pred 20 leti razvijati prav v Zasavju. Rezultati, ki so na mizi, so evidentni. Podjetja, ki so v teh letih največ vlagala v inovacije, so danes najbolj uspešna v Zasavju. Pridružujejo se jim tudi mala, srednja podjetja, pa tudi inštitucije in šole. Šole so začutile, kako pomembno je, da dijake že v času izobraževanja pritegnejo v te procese.
Drugo naše področje, ki je zelo pomembno, je razvoj. Glede na to, da so sredstva omejena, želimo nekako ugotoviti, katere so tiste ključne smeri, potenciali, ki jih je potrebno podpirati zato, da se čim hitreje vključijo na trg, da pripeljejo do produkta. Pri tem ne gre le za spodbujanje razvoja, temveč tudi kompetenc, to se pravi kadrov, internacionalizacije. Vprašanje se dotika tudi trajnostne naravnanosti, okolja. Država preko strategije pametne specializacije podpira delovanje tako imenovanih strateških razvojno inovativnih partnerstev. Gospodarska zbornica in jaz osebno se intenzivno vključujemo v te procese bodisi kot nosilci ali kot partnerji. To pa tako, da bodo partnerstva svoje storitve prilagodila glede na potrebe tega, v narekovajih, najnaprednejšega gospodarstva. In to pomeni, da bomo čedalje več storitev delali tako rekoč po meri za tiste, ki potrebujejo tako sredstva kot storitve. Ključna naloga zbornice pa ostaja zastopanje gospodarstva na ravni države. Ugotavljamo, da so zaradi aktivne vloge GZS prihranki in koristi za podjetja zelo visoki.
Kakšna bo podoba zasavskega gospodarstva čez 25 let?
Mislim, da bo kar nekaj podjetij, ki so trenutno gazele, še zraslo, še naprej se bodo verjetno razvijala obstoječa podjetja, ki imajo stabilni razvoj, programe in vizije. Drugi del pa upam, da se bo razvil v nekakšno oazo. V Trbovljah sedaj pravijo, da bodo zasavska Silicijeva dolina. Dejansko imamo potenciale in tudi nekatera podjetja, ki predstavljajo dober zgled in spodbujevalca malim, predvsem tehnološkim podjetjem, na primer Dewesoft skozi Katapult, pa Strips, Chipolo in še nekatera. Mislim, da ima Zasavje glede na svoj kadrovski potencial možnost, da postane neka, ne ravno Silicijeva dolina, ampak vendarle regija, usmerjena v napredne tehnologije, v nove materiale. V vseh treh občinah se pojavljajo zametki. V Zagorju tehnološki letalski park, v Trbovljah projekt novomedijskega mesta, v Hrastniku Steklarna z vsemi svojimi razvojnimi elementi. Ali se bo ta razcvet pokazal dejansko čez 25 let, ne vem, a pozitivni trendi nas lahko navdajajo z optimizmom. Če pogledamo nazaj in se spomnimo na razvoj Zagorja ter spremembo mentalitete nas Zasavčanov, se je že precej spremenilo. 25 let nazaj bi bil vsak cvet, ki je bil posajen v središču mesta, odtrgan, ker bi ga nekdo rabil. Sedaj poglejte, kako je cvetoče. Poglejte Trbovlje, Hrastnik, kako začenjata cveteti. Vse to nam daje signal, da bomo čez 25 let naredili pomembne korake, tudi v turizmu, ki se nam mogoče sedaj še ne zdijo realni.
Marko Planinc
Intervju je bil objavljen v januarski številki časopisa Zasavski tednik.
