Občina Zagorje ob Savi bo Knjižnici Mileta Klopčiča Zagorje podarila monumentalno faksimilirano izdajo Valvasorjeve likovne zbirke Iconotheca Valvasoriana. Zbirka je sestavljena iz 17 zvezkov, v katerih je 7752 grafičnih listov, akvarelov in risb. Zbirko, edinstveno tudi v svetovnem merilu, bo župan Matjaž Švagan 7. februarja v Delavskem domu Zagorje na slavnostni akademiji ob slovenskem kulturnem prazniku simbolično predal direktorju knjižnice Mateju Strgaršku.
Začetnik te zbirke je bil najverjetneje Jurij Bobič (nemško Georg Wubitsch) iz Most pri Komendi, katerega začetnice so na hrbtni strani velikega števila grafičnih listov, zlasti nizozemskih, flamskih in nemških avtorjev. Po njegovi smrti, okrog sredine 17. stoletja, jo je odkupil Janez Vajkard Valvasor. Valvasor je nadaljeval Bobičevo delo in zbral veliko vrhunskih del že v njegovem času znanih in nadvse cenjenih avtorjev. Zbirko je leta 1691 od Valvasorja, skupaj z njegovo celotno knjižnico, odkupil zagrebški škof Aleksandar Mikulić. V nadškofijski knjižnici v Zagrebu je bila do leta 1916, ko so celoten arhiv prenesli v knjižnico Univerze v Zagrebu. Leta 1948 je lastnica zbirke, Zagrebška nadškofija, z Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti sklenila dogovor, da bodo zbirko hranili na akademiji. Sprva je bila na Zgodovinskem inštitutu, od leta 1951 pa v metropolitanski knjižnici v okviru državnega arhiva.
Zbirka je sestavljena iz grafičnih listov in risb Albrechta Durerja, Lucasa Cranacha, Jacquesa Callota, Martina Schongauerja in mnogih drugih nemških, nizozemskih, flamskih, francoskih, italijanskih in domačih mojstrov iz druge polovice 15. ter 16. in 17 stoletja. Obsega grafike, risbe in akvarele različnih formatov, ki jih je Valvasor razporedil po tehnikah, nacionalni pripadnosti avtorjev in po temah. Celotno zbirko je razvrstil v 18 zvezkov, pri čemer je bil po Valvasorjevi smrti četrti zvezek izgubljen, vendar je upoštevan pri številčenju, zato zadnja, sedemnajsta faksimilirana knjiga, nosi številko XVIII. Sestavni deli zbirke so od I. do XII. zvezka razporejeni po tematiki – pri tem so prvi trije zvezki posvečeni sakralni tematiki -, od XIII. do XV. zvezka so avtorji po nacionalni pripadnosti, v XVI. so deloma po tematiki in po tehniki, v XVII. zvezku izključno po tehniki (risbe), podobno pa je tudi v zadnjem, XVIII. zvezku, kjer so akvarelirane risbe.
ZT
Prispevek je objavljen tudi v januarski številki Zasavskega tednika.