Dirka Po Španiji se preveša v zadnji teden. Na njej polega zasavskega matadorja Primoža Rogliča navdušuje še en Slovenec – Tadej Pogačar. Včeraj je karavano pretresel padec kilometer pred ciljem, v katerem jo je skupil še en slovenski udeleženec Vuelte Luka Mezgec. Roglič in Pogačar pa sta kolesarske navdušence po vsem svetu navdušila dan prej, ko sta se po zadnjem, ubijalskem klancu etape odpeljala, kot bi šla na izlet. Deklasirala sta tekmece in pokazala, kaj pomeni slovenska borbenost. Pred nadaljevanjem dirke objavljamo zanimivo razmišljanje našega bralca.
Primož Roglič in Tadej Pogačar sta po sijajni predstavi na peklenskem ciljnem vzponu 13. etape španske Vuelte stala na prvi in drugi stopnički zmagovalnega odra. »Nečloveške rampe«, najtežji vzpon ekstra kategorije na španski Vuelti, so bile mesto še enega fantastičnega dosežka slovenskih kolesarjev.
Še nikoli nista dva slovenska kolesarja osvojila prvo in drugo mesto na isti etapi enega od Grand Tourov, kot imenujejo tri največje kolesarske dirke na svetu, to so Tour de France, Giro d’Italia in Vuelta. Že vse dosedanje zmage naših kolesarjev na teh dirkah so pomenile veliko presenečenje v kolesarskem svetu. Dvojna zmaga in še ta dosežena na takšen način, kot sta to prikazala Pogačar in Roglič na 13. Etapi Vuelte, pa je spet osupnila svet.
Bi lahko bila zmagovalna dvojica kolesarjev bolj različna?
Tadej Pogačar je že od malih nog v kolesarstvu, ima kolajno z mladinskega prvenstva, zmagal je tudi na mladinski dirki Lunigiano, ki jo je leta prej dobil Vincenzo Nibali. Zmagal je dirki Tour de l’ Avenir (le-ta velja za Tour de France za mlajše člane), kjer so v svojih mladih letih zmagovali Miguel Angel Lopez, Nairo Quintana, Miguel Indurain, Greg Lemond in drugi veliki kolesarji. Kolesarstva se je učil od abecede naprej, od majhnega kolesa in kratkih tras, od pionirskih dirk, preko mladinskih zmag in porazov do svojega prvega Grand Toura. Naučil se je ure in ure neumorno vrteti pedala, ve kdaj napasti, kdaj počakati, kako voziti v skupini in kako voziti navkreber. Danes kot najmlajši udeleženec pri svojih dvajsetih letih dirka in zmaguje na Vuelti. In kot druge mlade športnike z velikimi uspehi pri rosnih letih tudi njega zdaj imenujejo čudežni deček.
Primož Roglič pri svojih dvajsetih letih praktično ni vedel za kolesarstvo, takrat je še vedno treniral in tekmoval v svojem prvem športu, smučarskih skokih. Resda je tudi on zmagoval in osvajal medalje na svetovnih mladinskih prvenstvih, zmagoval je tudi v kontinentalnem pokalu, ki je priprava na tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih. Ogromno je treniral, vlagal veliko naporov v trening, a njegova tekma, v kateri je moral pokazati vse svoje znanje, je trajala le deset sekund vožnje po zaletišču in skok do dna skakalnice. Primož je v kolesarstvu le sedem let, skoraj pol manj kot Tadej Pogačar. Vendar ima zdaj, pri svojih devetindvajsetih letih, šest etapnih zmag na Grand Tourih, kar trikrat več kot katerikoli drugi slovenski kolesar. To je vsekakor fantastičen uspeh za športnika, ki je v kolesarstvo resnično padel z neba (odskočne mize skakalnice). S tem si tudi on zasluži imenovanje čudežni deček, pa čeprav pri devetindvajsetih letih.
In vendar ju je v 13. etapi Vuelte združila tista posebnost slovenskih športnikov, ki je prinesla že tako veliko uspehov slovenskemu športu. Borbenost, tista ogromna želja pokazati, kako se je treba boriti do konca tekme, povsem tiho samo s svojo prisotnostjo bodriti eden drugega proti končnemu cilju. Kakšen užitek ju je bilo gledati, kako sta se suvereno odpeljala od ostalih favoritov te dirke, kako složno sta vozila v 25-odstoten klanec »nečloveških ramp«, ki so za njima uničile marsikaterega profesionalca. In na koncu tako eleganten skupen prihod v cilj, kot da za sabo ne bi imela štiri ure in pol kolesarjenja in šest kilometrov ekstra vzpona.
Tadeju Pogačarju je pripadla željena etapna zmaga in skok na tretje mesto v skupni razvrstitvi, Primož Roglič pa je še povečal prednost v rdeči majici pred zasledovalci.
Primož Roglič po dveh tretjinah Vuelte nosi rdečo majico vodilnega z veliko željo in načrtom obleči jo tudi na cilju v Madridu. Je v dobri formi, ima dobro ekipo, zaželimo mu lahko le še veliko sreče v zadnjih sedmih etapah.
TK
Foto: Savus/Eurosport
