Vlada je v okviru drugega interventnega zakona predvidela hitrejše zaposlovanje tujcev iz (večine) nevizumskih držav. Res je, da gre za zaposlovanje tujcev iz omejenega števila držav in le določenih profilov, ki so ključni za sanacijo posledic avgustovske ujme, pa vendar bo morda kdo izmed njih postal tudi del vašega kolektiva.
Govorimo o poklicih, kot so vozniki težkih tovornjakov, zidarji, tesarji, različni monterji, pa tudi poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu. Ker prehod v novo delovno okolje ni nikoli preprost, še posebej pa to velja za tujce, v tujem (jezikovnem) okolju, morajo delodajalci poskrbeti, da je začetek dela in bivanja v novem okolju za tuje delavce čim lažji. Veliko stvari za dobro počutje in učinkovito integracijo tujih delavcev pa lahko naredimo prav sodelavci. Gradimo na povezanosti in spoštujmo raznolikost.
Jezik bo zagotovo prva ovira že pri prvem pozdravu, zaplete se lahko tudi pri načinu pozdrava – je treba stisniti roko, kdo prvi ponudi roko, je treba uporabljati priimke, kaj je udobna oz. primerna fizična razdalja? Lahko bomo trčili tudi v kulturne ali verske razlike, različne običaje, različne načine dela … Vse to je povsem normalno. Prav je, da namesto, da kažemo na razlike med nami in tujci, skušamo graditi skupen občutek za delovno sredino, tim oz. ekipo. Bistveno je, da vsi vključeni v tim čutijo podporo s strani drugih članov tima. Vsi imamo pravzaprav isti cilj, to je uspešno opravljeno delo. Če to poteka v prijetnem delovnem vzdušju, je vse lažje, hitreje, bolj tekoče.
Spoštujmo raznolikost kultur: Poznavanje običajev, vrednot in komunikacijskih stilov drugih držav nam omogoča, da se izognemo morebitnim nesporazumom in nerazumevanju ter gradimo boljše medosebne odnose.
Pogovor je zlata vreden. Spodbujajmo pogovor, četudi na začetku le o vremenu ali o prehrani med malico. Upoštevajmo, da se lahko komunikacija razlikuje glede na kulturo, zato bodimo potrpežljivi in prilagodljivi.
Je jezikovna ovira (pre)visoka? Spodbudimo delodajalca, da organizira intenziven jezikovni tečaj za tujce. To ne le olajša komunikacijo, temveč tudi povečuje samozavest tujcev pri delu in pri življenju na splošno v drugem, tujem okolju.
Ne izključujmo, stopimo čez lastne predsodke. Soustvarjajmo okolje, kjer se vsi počutijo dobrodošle. Ne kritizirajmo in ne sodimo vnaprej, na podlagi nekih preteklih osebnih ali družbenih neutemeljenih prepričanj.
Drugačnost je lahko tudi prednost. Izkoristimo prednosti različnih ozadij za ustvarjanje novih, lahko tudi inovativnih rešitev. Kljub temu, da se lažje razumemo in lažje delamo s sebi podobnimi ljudmi, je pri oblikovanju delovnih timov vedno zelo pomembno, da so člani tima čim bolj raznoliki, različni, drugačni. Ne glede na to, ali govorimo o znanju, izkušnjah, spolu in starosti, jeziku, nacionalnosti ali o pričakovanjih in željah članov delovnega tima.
Na preprost način lahko tudi vsak izmed vas poskrbi, da se tuji delavci počutijo sprejete, predstavimo jih našo kulturo in običaje, pomagajmo jim pri prilagajanju na življenje v Sloveniji s povsem vsakdanjimi nasveti o tem, kako na primer mi sami preživljamo svoj prosti čas, kje nakupujemo, kaj so naše posebnosti, katera je naša najljubša jed, itd.
Ob tem ne pozabimo, da s sprejetjem tujcev na delovnem mestu gradimo mostove med kulturami. Sodelujmo, saj je raznolikost naše največje bogastvo.
Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovski družbi Trenkwalder
PR objava
