V človeškem telesu ves čas prebivajo številna mikroskopsko majhna živa bitja – mikroorganizmi, ki jih skupnim imenom imenujemo mikrobiota. Kljub temu, da so majhni in se jih večino časa ne zavedamo, pa število vseh celic mikrobiote za približno tretjino presega število človeku lastnih celic.

Kar 95% mikrobiote najdemo v prebavnem traktu, preostali del pa na koži, v dihalih in urogenitalnem predelu. Čeprav večinoma najprej pomislimo na bakterije, pa mikrobioto sestavljajo vse vrste mikroorganizmov – poleg bakterij so tu še virusi, glive in praživali.

Kaj vpliva na mikrobioto?

Raznolikost in sestava črevesne mikrobiote se s starostjo spreminja. Ocenjujejo, da najpomembnejša kolonizacije črevesja poteka v prvih treh letih našega življenja, s čimer je postavljena osnova za sestavo mikrobiote v odrasli dobi.

Naše črevo se začne poseljevati z mikroorganizmi takoj po rojstvu. S katerimi mikroorganizmi bo poseljeno, je odvisno od številnih dejavnikov: genetike, vrsta poroda, (ne)donošenosti, morebitnega zdravljenja z antibiotiki (tudi matere v času nosečnosti/dojenja), uporabe nekaterih drugih zdravil, načina hranjenja (dojenje ali mlečna formula), okolja, življenjskega sloga, stresa, diete …

Kakšna je vloga mikrobiote?

Črevesna mikrobiota ima v telesu številne pomembne vloge. Najbolj prepoznana je po svoji obrambni vlogi. Mikrobiota s tem, ko naseljuje črevesno površino, onemogoča naselitev zdravju škodljivih mikroorganizmov. Hkrati ustvarja okolje, ki je za škodljive mikroorganizme manj primero ter uravnava imunski odziv.

Poleg tega ima mikrobiota strukturno vlogo – gradi črevesje in s tem vpliva na njegovo delovanje. Nadalje je njena vloga metabolna – med drugim presnavlja tudi določeno hrano (npr. prehranske vlaknine), ki je človek sam ne more presnoviti, proizvaja pomembna hranila (npr. vitamin K, folat, kratkoverižne maščobne kisline) ter omogoča pogoje za boljšo absorpcijo nekaterih mineralov.

Vpliv črevesne mikrobiote pa sega tudi izven področja prebavil – med drugim na primer uravnava tudi delovanje živčnega sistema.

Kaj je disbioza?

Poleg človeku koristnih mikroorganizmov so del mikrobiote tudi škodljivi, patogeni mikroorganizmi. Kadar zaradi različnih dejavnikov, najpogosteje so to neustrezna prehrana, različna zdravila, stres, različne bolezni (predvsem črevesne), pride do porušenja razmerja med zastopanostjo posameznih vrst mikroorganizmov v črevesju, govorimo o disbiozi.

Kako ponovno vzpostaviti ravnovesje?

Ponovno vzpostavitev in ohranjanje uravnotežene sestave črevesne mikrobiote lahko dosežemo z vnosom prebiotikov in probiotikov ob sočasni raznoliki, z vlakninami bogati prehrani, zdravim življenjskim slogom (obvladovanje stresa, gibanje, zadosti spanja). V skrajnih primerih pa je mogoča tudi transplantacija fekalne mikrobiote.

Več o probiotikih – kdaj vse nam lahko koristijo in kako izbrati primeren probiotik za vaše težave – pa v enem od prihodnji prispevkov.

Maja Starič, mag. farm.

Foto: Zasavske lekarne